Sreda, 27. september 2023

»Nekega dne so v tej cerkvi [v Porciunkuli] brali evangelij o tem, kako je Gospod poslal svoje učence oznanjat. Sveti božji mož je, brž ko je razumel evangeljske besede in se je maša končala, ponižno prosil duhovnika, naj mu razloži evangelij. Ko mu je ta vse po vrsti razložil in je sveti Frančišek slišal, da Kristusovi učenci ne smejo imeti ne zlatega ne srebrnega denarja niti bisage niti vreče niti kruha in naj na nosijo na pot palice ne čevljev ne dveh tunik, ampak naj oznanjajo božje kraljestvo in pokoro, se je v hipu vzradoval v Svetem Duhu in rekel: »To je tisto, kar hočem, to je tisto, kar iščem. To si želim iz vsega srca storiti.« (1Cel IX, 22; FF 356)

Dragi bratje, vse vas bratsko pozdravljam ob prazniku našega serafinskega očeta svetega Frančiška v tem letu 2023. Pred osemsto leti, ob istem letnem času, je bilo tik pred odobritvijo Vodila, ki ga običajno imenujemo Potrjeno.

Pečat papeža Honorija III. na pergamentu je nosil skrivnost »Ubožčeve« poklicanosti s toliki leti evangeljskega življenja, ki jih je preživel skupaj s tistimi, ki mu jih je Gospod hotel dati.

Ob praznovanju osemstote obletnice Vodila namreč ne moremo, da ne bi gledali na življenja tistih, ki so vse zapustili, hodili za Gospodom po evangeljskih svetih in v skrajni preprostosti.

Dobro vemo, da potrditev Vodila po eni strani predstavlja zlati trenutek v zgodovini frančiškovstva, po drugi pa tudi krizo skupnosti, ki je postajala vse bolj zapletena. Vodilo namreč ni le sad karizmatične izkušnje ustanovitelja, ampak tudi številnih vprašanj, ki so se porajala v konkretnem življenju te že tako zapletene bratske skupnosti; pa tudi vprašanj, ki niso vedno razkrivala jasne volje za dosledno življenje po evangeliju.

Ob praznovanju našega očeta svetega Frančiška vam zato predlagam, da se vsi ozrete na vprašanja, ki si jih običajno zastavljamo: katera so naša današnja vprašanja manjših bratov minoritov; kakšne so naše potrebe ali celo naše želje in resničnosti, ki jih strastno iščemo.

Za serafskega očeta je nastopila kriza, ko je z zaskrbljenostjo razmišljal o bratstvu, ki se je oddaljilo od načela popotništva, značilnega za njegov karizmatični začetek skupaj z njegovimi prvimi brati, za Klaro iz Assisija in mnoge druge.

Zato vas vse, dragi bratje, vabim, da s svobodno svežino in evangeljsko globino čim bolj oživite vprašanja, povezana z milostjo frančiškovskega popotništva: zasidranost našega razmišljanja, ki je morda postalo čemeče, togo in zaprto; zasidranost naših src, ki so se morda navadila gledati bolj nase kot na druge; zasidranost našega duha, ki je morda postaran, nemotiviran in brez vere; zasidranost naših osebnih odnosov, ki so morda bolj obremenjeni s stvarmi kot z ljudmi; zasidranost našega skupnega življenja, ki se je morda spremenilo bolj v ravnovesje moči kot pa v bratstvo ki se spreobrača; zasidranost našega poslanstva, ki je morda postalo bolj ogledalo nas samih kot pa vrata odprta svetu.

Lepo praznovanje in blagoslovljeno potovanje k prenovljeni in evangeljski različici našega življenja.

Fra Carlos A. TROVARELLI OFM Conv,

generalni minister