Bratje minoriti smo se zelo razveselili, ko je 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, papež Frančišek imenoval p. Martina Kmetca za nadškofa metropolita v Izmirju. P. Martin je misijonar že tri desetletja: najprej je približno deset let deloval v Libanonu in nato dvajset let v Turčiji.

Preden je odšel v misijone, se je posvečal vzgoji mladih v malem semenišču v Kolbejevem domu v Ljubljani, med tem pa je spremljal tudi študentske skupine. To delo z mladimi ga je spodbudilo, da je začel z organizacijo prvih slovenskih romanj za mlade v Assisi in tam zanje vodil neke vrste duhovne vaje.

Kaj je p. Martina vodilo v misijone? Že od študentskih let je nosil v sebi željo, da bi lahko redu služil v širšem smislu in misijonaril v eni od azijskih dežel. S tem namenom je zadnje leto teološkega študija opravil v ZDA. Medtem ko je bil vzgojitelj, je njegova odločitev dozorela, še posebej pa ga je za odhod v misijone spodbudil generalni minister fra. Lanfranco M. Serrini, ki je v reviji Fraternus Nuntius (april–maj 1988) zapisal, da že dolgo razmišlja o še enem redovniku duhovniku, prostovoljcu, ki bi ga rad poslal v Libanon, da bi tam skupnost rastla. Spodbudilo ga je tudi božično pismo leta 1988, v katerem je generalni minister opozarjal na potrebe v redu. Ker je p. Martin svoje misijonsko delovanje videl v tesni povezanosti z Libanonom in tamkajšnjim trpečim ljudstvom, je generalnemu ministru poslal prošnjo, ki je bila rešena pozitivno. Tako se je približno leto dni pred odhodom odpravil v Pariz na poglabljanje francoskega jezika ter študij arabščine.

Curriculum vitae

P. Martin Kmetec se je rodil 10. novembra 1956 na Ptuju. Po osnovni šoli je leta 1971 vstopil v malo semenišče minoritskega reda v Zagrebu, kjer je obiskoval prvi letnik gimnazije. Naslednja leta je gimnazijo obiskoval na Ptuju, kjer je bil tudi sedež malega semenišča slovenske minoritske province. V noviciat na Cresu (Hrvaška) je vstopil 3. oktobra 1976, nato pa 25. septembra 1977 izpovedal preproste zaobljube. Istega leta se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 1982. Slovesne zaobljube v minoritskem redu je izpovedal 4. oktobra 1982 na Ptuju. Po končanem teološkem študiju v Ljubljani je med pastoralnim letnikom na teološkem inštitutu St. Anthony-on-Hudson (Rensselaer v škofiji New York, USA) 23. februarja 1983 prejel diakonsko posvečenje. Mašniško posvečenje je prejel 29. 6. 1983 na Ptujski Gori, po rokah posvečevalca škofa dr. Jožefa Smeja.

Istega leta je bil izvoljen za magistra v malem semenišču v Kolbejevem domu v Ljubljani. To službo je opravljal do leta 1989, jeseni istega leta pa je odpotoval v Pariz, kjer se je začel pripravljati na misijon v Libanonu. Tja je odšel 6. decembra 1990 in svojo pot začel v predmestju Bejruta (Sin el Fil). V Libanonu je ostal do leta 2001, ko je bil kot misijonar poslan v Turčijo. Njegova prva postojanka je bil Izmir, kjer je bil gvardijan samostana sv. Helene. V letih 2006–2007 je bil član samostana v Iskenderunu na vzhodu Turčije, od koder se je vrnil v Izmir in tam ostal do leta 2009. Po ponovnem kratkem bivanju v Iskenderunu je bil leta 2011 imenovan za odgovornega za izdajateljsko dejavnost provincialne kustodije Bližnjega vzhoda in Svete dežele ter se preselil v skupnosti samostana Rojstva bl. Device Marije v Büyükdere – Istanbul v Turčiji, kjer je bil zadnja leta tudi gvardijan. Tukaj je ostal do imenovanja za nadškofa metropolita. Poleg predstojniške službe v različnih samostanih je bil v letih 2014–2018 vikar kustodije Bližnjega vzhoda in Svete dežele.

V Izmirju, kjer je sedaj imenovan za nadškofa metropolita, je leta 2006 doživel fizični napad s strani mladih skrajnežev.

Na Teološki fakulteti v Ljubljani je leta 2010 doktoriral na Katedri za dialog in splošno bogoslovje; njegova doktorska disertacija ima naslov Islamizem v Turčiji in njegova kritika.

Poleg slovenskega jezika govori še hrvaško, angleško, francosko, italijansko, arabsko in turško.

p. Igor Salmič, prov. minister

p. Danilo Holc, prov. tajnik

Za kartuzijana, klariso ali pa kakšno karmeličanko omejitev gibanja in priporočilo, da naj ostanejo doma v teh dneh »koronakrize«, verjetno to ni nek stres, tudi če bi bilo gibanje omejeno zgolj na dom, kot je bilo to spomladi nekaj časa v Italiji. Sami so se zaprli za zidove in rešetke, saj je zanje pomembna le notranja svoboda, ki je ne more ogroziti nobena prepoved.

Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019 sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Prežganje vrne ljubljanski nadškofiji. Sveta maša ob slovesu bratov minoritov od župljanov župnije Prežganje je bila 26. julija 2020 in jo je ob somaševanju še nekaj bratov vodil provincialni minister slov. minoritske province, p. Igor Salmič. Pridigo, govor ob slovesu, zahvalne besede ter zapis v župnijskem listu najdete spodaj.

Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019 sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji. Sveta maša ob slovesu bratov minoritov od župljanov župnije Javor je bila v nedeljo, 26. julija 2020 in jo je ob somaševanju še nekaj bratov vodil provincialni minister slov. minoritske province, p. Igor Salmič. Pridigo (glej slovo od župnije Prežganje), govor ob slovesu, ter zapis v župnijskem listu najdete spodaj.

V sredo, 24. junija 2020 smo bratje slovenske minoritske province obhajali svoj bratski dan. Skupaj z generalnim asistentom, p. Dominiqueom Mathieujem, se nas je zbralo 26 bratov. (Generalni asistent je po trimesečni karanteni na Dunaju zadnjih štirinajst dni prebil v Sloveniji, v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.)

Na antonovo, v soboto, 13. junija zvečer smo bratje slovenske minoritske province na Vidmu pri Ptuju obhajali sv. mašo za domačina + p. Antona Zajca. Zaradi koronavirusne bolezni se bratje namreč niso mogli udeležiti pogrebne sv. maše v Lipi na avstrijskem Koroškem, kjer je p. Anton pokopan. Ta večer, ko smo obhajali praznik sv. Antona Padovanskega in bi p. Tonček obhajal tudi svoj god, se nas je na Vidmu pri Ptuju zbralo 14 duhovnikov in lepo število vernikov. Med nami je bil tudi generalni asistent p. Dominique Mathieu.