Bratje minoriti smo letos v letu družine od 16. do 21. julija 2017 skupaj z družinami poromali v Assisi. Jedro udeležencev je bila zakonska skupina iz župnije Markovci, seveda pa so celotno romarsko občestvo sestavljali še drugi zakonci in posamezniki. Ker so družine bile v glavnem mlajše, je bilo navzočih veliko otrok, ki so našemu romanju vtisnili posebno mladosten in igriv pečat. Otroški jok je od časa do časa opozarjal, da si otroci želijo predvsem odnosa, pozornosti in ne predolgih razlag. In to je duh Assisija. To je Frančišek, ki je z otroškim srcem zaupal v Božje varstvo, sprejemal njegovo bližino in pozornost ter užival spokojni počitek pod drevesom sredi stvarstva … Tudi zato smo bivali v kampu Fonte Maggio pod šotori, ob vznožju ter v zavetju Monte Subasija. Nek duhovni oče je nekoč dejal, da se je od časa do časa dobro nekoliko zateči pod samotno senco drevesa, da se ne bi več bali svoje lastne sence … Obiskovali smo kraje povezane z življenjem sv. Frančiška. Predvsem pa smo ob skupni molitvi, sv. mašah ter branju Božje besede razmišljali, kako je Frančišek želel slediti Kristusu.

Ob slovesu od Assisija je naša želja in prošnja bila, da bi polni navdušenja tudi po tem romanju z Božjo pomočjo mogli slediti Jezusovim stopinjam po Frančiškovem in Klarinem vzgledu …

Letošnji poletni tabori v okviru samostana Svete Trojice v Halozah in doma duhovnih vaj so govorili o Materi Tereziji.

Z naslednjima dvema mislima, bi lahko zaobjeli njeno življenje.

»Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo svetu.« Innekoč ji je Jezus spregovoril: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja luč.«