Cerkev sv. Frančiška v Piranu

Klošter Ptuj

Ljubljana - Sveti Peter

Sv. Vid na Vidmu pri Ptuju

Olimje - samostan in župnijska cerkev

Župnija Dornava

Bazilika na Ptujski Gori

Misijon na Danskem

Misijon v Kazahstanu

V nedeljo, 24. oktobra 2021 je v župnijski cerkvi sv. Vida na Vidmu pri Ptuju potekalo osrednje vseslovensko praznovanje misijonske nedelje pod okriljem Slovenskega misijonskega središča. Ob 15. uri je bila molitvena ura, ob 16. uri pa je sledila sv. maša, ki jo je vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl ob somaševanju provincialnega vikarja slovenske minoritske province, p. Slavka Stermška ter ravnatelja Slovenskega misijonskega središča, g. Matjaža Križnarja. Somaševanja se je skupno udeležilo 26 duhovnikov ter glede na zdravstvene ukrepe zaradi koronavirusne bolezni kar lepo oz. primerno število vernikov. Ostali zainteresirani so slovesnost lahko neposredno spremljali preko televizijskega prenosa lokalne SIP TV.

Slovenska škofovska konferenca je Videm pri Ptuju kot kraj praznovanja izbrala zaradi spomina na, žal, že pokojnega minoritskega misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, ki izhaja iz te župnije in katerega 10. obletnico smrti letos obhajamo. P. Miha je bil izbran tudi kot osrednji lik letošnjega praznovanja misijonske nedelje. S tem se je začelo tako imenovano Mihovo leto, ki se bo sklenilo naslednje leto. Osrednja proslava, ki bi naj praznovanje misijonske nedelje ob tem še poveličala, je zaradi epidemioloških razmer koronavirusne bolezni prestavljena na junij naslednjega leta, in sicer se bo predvidoma odvijala ob občinskem prazniku občine Videm pri Ptuju.

Nadškof je pri svojem nagovoru med drugim orisal tudi lik p. Miha ter poudaril njegovo neustrašeno vero in delavnost, saj je poleg oznanjevanja evangelija bil graditelj, ustanovitelj tiskarne ter urednik časopisa, ustanovitelj katoliške radijske postaje, predvsem pa človek s srcem za malega in ubogega človeka. Mihov nasmeh na fotografijah pove, da je tisto, kar je veroval z veseljem živel in preko pridiganja ter pesmi ob kitari predajal naprej. P. Miha je tako izpolnil svetopisemske besede iz Apostolskih del, ki sta jih izrekla Peter in Janez: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20) in jih je za naslov letošnje poslanice ob svetovnem misijonskem dnevu izbral papež Frančišek.

Na koncu sv. maše je nadškof blagoslovil še 1000 tako imenovanih »Mihovih zelenih klobučkov«, ki jih je Slovenskemu misijonskemu središču darovala Občina Videm. Župan g. Branko Marinič je osebno po enega podaril vsakemu navzočemu duhovniku. V spomin na p. Miha so si jih vsaj za nekaj trenutkov nadeli na glavo. Ostale klobučke bodo lahko dobili vsi zainteresirani ter ob tem prispevali svoj dar, ki bo namenjen slovenskim misijonarjem in misijonarkam po svetu.

Ob tej priložnosti je izšla tudi nova knjiga o p. Mihu Drevenšku z naslovom Daleč naprej je tekel izpod peresa minorita p. Janeza Šamperla in jo je založilo Slovensko misijonsko središče. Tudi izkupiček od prodaje te knjige bo namenjen misijonskim projektom.

p. Danilo Holc, prov. tajnik

Minorit p. Klemen Slapšak je svojo novo mašo daroval v nedeljo, 4. julija 2021 ob 10.30 uri v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem. P. Klemen si je za novomašno geslo izbral besede iz Janezovega evangelija: »Moj Gospod in moj Bog«.

Novomašni pridigar je bil njegov stric, g. Jože Hrastnik, župnik v Mežici. V svojem nagovoru pri sv. maši je med drugim poudaril: »'Moj Gospod in moj Bog!' Tomaževe besede, ko se je zrušil pred Vstalim Kristusom. Klemen, izbral si si jih za moto svojega duhovniškega življenja. Izredno močan vzklik premaganega apostola Tomaža, ki je sicer 'zavetnik' vseh dvomljivcev skozi vse čase. Težko bi našel bolj primeren – tihi vzklik pri tihem pokleku pred največjo skrivnostjo Evharistije, ko bo Kristus skrit v podobi kruha in vina prihajal v tvoje življenje in življenje ljudi, za katere boš postavljen. Na oltarju se konča tudi vsemogočnost troedinega Boga. Več kot samega sebe – tudi Bog ne more podariti. Vstalega Gospoda se boš dotikal. Pri vsaki sveti maši. Še več, zaužival pri vsaki sveti maši ... /…/

Usodno vprašanje za vsakega od nas duhovnikov je prav ta prosojnost za Jezusa Kristusa. Bodo ljudje skozi mene in ob meni začutili Kristusa samega ali ne? Samo to je naše usodno poslanstvo. Biti 'alter Christus' – drugi Kristus. /…/

Rojevati ljudi za večno življenje je še večja 'slast, ko mleko mati, samo dati, - dati, - dati' (A. Gradnik). To moraš okušati v svojem duhovniškem življenju, da te ne bo kdaj zvil pogled na srečno mlado družino, ko boš zakrvavel v srcu in duši … Če Kristus ni imel: 'Kamor bi glavo naslonil …', kdo smo mi duhovniki, da bi jo odnesli skozi življenje 'po nižji ceni?!' /…/
Kristus ne rabi naše popolnosti in brezgrešnosti. Nisi duhovnik, ker bi bil boljši kot kateri koli tvojih prijateljev – sorodnikov, ki jih nimaš malo, sodelavcev iz podjetja, kjer si delal šest let. Jezus rabi samo našo razpoložljivost. Tukaj sem – pošlji mene. Ta predanost najbolj razveseli troedinega Boga. Da boš znal resnično jokati z jokajočimi – se veseliti z veselimi – deliti z njimi svoj čas … Ljudje v tvoji bližini naj dobijo iskreni občutek, da si ves za njih tam – da so v tistem trenutku samo oni in Kristus. Med teboj in njimi naj bo vedno dovolj prostora za Kristusa. /…/

'Veš da bi rad kazal ljudem Tvojo pot … A tudi jaz tavam okrog sam in te iščem, o moj Bog'. Takrat kriči v tišini duše in srca svoje novomašno geslo 'Moj Gospod in moj Bog.' 'Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas – če so poslušali mene – bodo poslušali tudi vas. 'Se pripravljaš za nenehno plavanje proti toku duha sveta?! Kristus nam ne ponuja limonade življenja. Vzeti vsak dan svoj križ – in iti za Njim. /…/

Na koncu ti želim – ko pride tvoj čas odhoda s tega sveta – da bi lahko s sv. Pavlom zavzdihnil: 'Preljubi, jaz se že darujem in čas moje razveze je blizu. Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo je dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod' (2 Tim 4,6-8). Amen!«

Po slovesnosti v cerkvi je za sorodnike, brate minorite in druge povabljene goste bila še novomašna pogostitev ali »primicija« na domačiji. Tako smo lahko telesno okrepčani svoje notranje, duhovno veselje nekaj časa še naprej tudi na zunaj delili s p. Klemenom.

P. Danilo Holc, prov. tajnik

Na predvečer praznika Ptujskogorske Matere Božje (Šentvoršca) je v četrtek, 1. julija 2021 ob 18. uri v svetišču Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori potekala slovesnost mašniškega posvečenja minorita p. Klemena Slapšaka iz Laškega (Padež). V duhovnika ga je posvetil izmirski nadškof metropolit msgr. p. dr. Martin Kmetec. P. Klemen je eden od sedmih letošnjih novomašnikov.

Poleg domačih in svojcev p. Klemena se je na posvečenju zbralo lepo število ljudi in duhovnikov od blizu in daleč, tudi ostali že posvečeni letošnji novomašniki.

V homiliji je nadškof p. Martin med drugim poudaril: »Zakrament duhovništva, ki ga prejme nekdo, je ravno tako soudeležba pri duhovništvu Kristusa, vendar je ta soudeležba drugačna in pomeni: biti služabnik in delivec svetih skrivnosti. Pomeni biti oskrbnik božje milosti, da bi tako vsa Cerkev postajala vse bolj zakrament odrešenja, ki ga posamezni zakramenti označujejo in uresničujejo. Brat Klemen bo po volji Cerkve postal oskrbnik božjih skrivnosti! Služabnik zakramentov.

To je velika odgovornost, ki jo je treba opravljati z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem; skratka s strastno ljubeznijo do Boga. Kajti on je tisti ki nekoga pokliče v duhovniško službo. Slišali smo berilo iz preroka Izaija; in sicer je prerok svoj poklic doživel kot očiščenje ustnic z žarečim ogljem; to je močna prispodoba očiščenja in odpuščanja. Danes bo Bog sam položil svoje roke na glavo izbranega kandidata; te roke bodo ostale na njegovi glavi za vselej; to je obljuba, da ne bo nikdar sam in da ga Bog ne bo nikoli zapustil. /…/ Vsaka maša, vsaka evharistična žrtev, ki jo duhovnik daruje, bi morala biti dejanje, s katerim se prepuščamo, da nas Kristus osvoji, da nas prevzame in nas naredi močne, da nas naredi po svoji podobi. Le po njegovi milosti moremo biti zvesti do konca, kakor toliko mučencev skozi zgodovino«.

Bratje slovenske minoritske province se pridružujemo tudi sklepnim besedam p. Martina: »Iz srca ti želim vse dobro na tvoji duhovniški poti. Naj te varujejo njegovi angeli, naj prosi zate Ptujskogorska Mati Božja, h kateri se danes še posebej zatekamo za priprošnjo in pomoč«.

p. Danilo Holc, prov. tajnik

Foto: p. Ivan Rampre