12. maja 2019, na praznik sv. Leopolda Mandića, je bila na Ptuju v župniji sv. Ožbalta posvetitev oltarja in podružnične cerkve sv. Leopolda Mandića v Novi vasi pri Ptuju. Slovesnost je vodil mariborski nadškof, metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Praznovanja, ki se je odvijalo tudi ob 1950 letnici pisne omembe mesta Ptuja, se je ob velikem številu vernikov (približno 600) udeležilo okrog 30 duhovnikov. Navzoča sta tako bila tudi minoritski provincialni minister, p. Igor Salmič in kapucinski provincialni minister, tudi domačin, br. Vlado Kolenko s svojimi brati kapucini. Vabilu na praznovanje pa se je z veseljem odzvala tudi županja MO Ptuj, Nuška Gajšek ob drugih predstavnikih civilne oblasti. Samo praznovanje so povzdignili še združeni pevski zbori ptujskih župnij (otroški, mladinski in odrasli), domača folklorna skupina in gasilci vseh treh društev v župniji sv. Ožbalta.

Cerkev so začeli graditi bratje kapucini leta 1994 po načrtih arhitekta g. Jožeta Marinka iz Ljubljane, ki se je prav tako udeležil slovesnosti ter na koncu spregovoril o simbolnem pomenu arhitekture. Cerkev je bila doslej le blagoslovljena, da je bilo v njej moč obhajati bogoslužje. Na pobudo nadškofa so bratje minoriti, ki so župnijo sprejeli po odhodu bratov kapucinov leta 2016, začeli razmišljati o posvetitvi. Čeprav še cerkev ni dokončana (v načrtu je še stenska poslikava v prezbiteriju), pa so se farani pod vodstvom župnika sodelavca p. Mateia Senteşa potrudili, da so tik pred posvetitvijo uredili notranjo razsvetljavo.

Prav posebno vrednost posvečenemu oltarju daje v steno oltarne mize vgrajena relikvija sv. Leopolda Mandića, ki so jo z veseljem podarili bratje kapucini iz njegovega svetišča v Padovi, kjer hranijo svetnikovo telo.

Po sami slovesnosti je v kletnih prostorih sledilo še okrepčilo, kjer so se lahko vsi navzoči nekoliko zadržali v bratskem klepetu in druženju, ki ga je spremljala glasba domačih muzikantov.

Bratje minoriti smo skupaj z brati kapucini hvaležni Bogu za ta dogodek in obenem kličemo priprošnjo sv. Leopolda na vse, ki radi zahajajo v to cerkev.

Matei Senteş

V sredo, 8. maja, smo se bratje (približno 30) zbrali pri Sveti Trojici v Halozah. Ob 10. uri smo posedli v dvorani prenovljenega Doma duhovnih vaj. P. Cristian Balint, predsednik MINPS-a, nam je predstavil gosta – zakonca DANIJA IN VILMO SITER.

V svojem izmeničnem nagovoru sta nam Dani in Vilma predstavila izviren način, kako naj danes MISIJONARSKA CERKEV STOPA MED LJUDI. V Slovenijo sta namreč prinesla način dela zakonskih skupin Family life (Družina in življenje – DiŽ). Kako je do tega prišlo? Vsak od njiju je imel iz otroštva izkušnjo, kaj pomeni biti nezaželen otrok, pogrešati starševsko ljubezen. Odločila sta se, da bosta imela ljubečo družino. Za to pa je potrebno trdo delo. Živeti je treba iz Božje besede. Tradicionalno katolištvo ima še vedno navade iz 19. stoletja. Duhovniki, ki se sami premalo poglabljajo v Božjo besedo, oznanjajo v jeziku »cerkvenščine« (ponavljamo besede kot: milost, blagoslov …), ki ga večina ljudi ne razume.

Vsak dan si vzameta nekaj časa za premišljevanje (»žvečenje«) Svetega pisma. Oba imata za seboj lepo civilno kariero (Dani je bil župan občine Krško, Vilma je bila zdravnica). Pustila sta vsak svoj poklic in se posvetila prirejanju seminarjev za zakonce (slovenski narod rešiti eden po eden).  Danes je že več kot dvesto njunih zakonskih skupin v Sloveniji. Nekaj jih je že v naših minoritskih župnijah. Mnogo pa je še zakoncev, ki si želijo srečno družino, še vedno je veliko neobdelanega polja.

Hvala Daniju in Vilmi, hvala MINPS-u za ta lep pastoralni dan province.

V tednu po veliki noči, od 23. do 27. aprila 2019, smo se v Zagrebu udeležili tradicionalnega srečanja minoritskih bogoslovcev oz. ponovincev in vzgojiteljev CEF-a (Federacija Srednje Evrope), poznan kot Juniorentreffen. Poleg tega srečanja je bilo tokrat istočasno tudi srečanje vseh provincialov, kustosov in delegatov naše Federacije ob navzočnosti generalnega asistenta. Vseh skupaj nas je bilo vseh 25 bratov.

Ko so le-ti imeli delovne sestanke, na katerih so se pogovarjali o tekočih vprašanjih, stanju našega Reda v Srednji Evropi in pripravah na redni generalni kapitelj, smo ponovinci in vzgojitelji imeli predavanja, delo po skupinah, srečanja in druženja.

Imeli smo tudi priliko za strokovno spoznavanje samega centra Zagreba in njegove znamenitosti, med katerim smo obiskali tudi muzej bl. Alojzija Stepinca in njegov grob v sami zagrebški katedrali, pri katerem smo skupaj zapeli Regina coeli.

Pogledali smo si tudi sloviti musical naših hrvaških bratov z naslovom Svetac svega svijeta in ostali navdušeni nad kvaliteto izvedbe samih prostovoljcev, ki so nam na izreden način predstavili življenje sv. Antona Padovanskega.

Zadnji dan smo odšli na skupni izlet. Ena skupina na dvorec Trakošćan, druga v Muzej krapinskih neandertalcev. Po ogledu teh znamenitosti smo se vsi odšli priporočit Materi Božji v hrvaško nacionalno Marijino svetišče v Mariji Bistrici, kjer smo skupaj zmolili rožni venec.

Ob koncu smo se posebno zahvalili tistim sobratom, ki jim v Federaciji poteče kakšna služba, kakor tudi provinci gostiteljici za njeno gostoljubnost in velikodušnost, z upanjem, da se prihodnje leto zopet vidimo, tokrat v naši preljubi Sloveniji, saj bo Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa naslednja gostila tim. Juniorentreffen.

Br. Andraž Čebular

V ponedeljek, 29. aprila 2019 smo tokrat v Sloveniji obhajali tradicionalno povelikonočno srečanje bratov slovenske in hrvaške minoritske province, na katerem se nas je skupno zbralo okrog 45 bratov. Začeli smo ga z zbiranjem ter malico v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Da bi nam bilo podarjenega čim več časa za utrjevanje bratskih vezi, smo se skupaj z avtobusom odpravili proti Mariboru, kjer smo si ogledali nekdanji minoritski samostan Marijinega vnebovzetja na Lentu. Po temeljiti obnovi je od jeseni leta 2010 v njem Lutkovno gledališče Maribor, cerkev pa služi predvsem raznim koncertnim prireditvam. Tam nas je prijazno sprejela direktorica Lutkovnega gledališča, ga. Katarina Klančnik Kocutar, ki je imela za nas vodeni ogled prostorov ter nam predstavila kulturno umetniško dejavnost gledališča.

Po tem obisku smo se sprehodili do mariborske stolnice, kjer smo na grobu bl. Antona Martina Slomška obhajali sv. mašo, ki jo je vodil provincialni minister slov. minoritske province, p. Igor Salmič (ki nas je pri pridigi tudi nagovoril) ob somaševanju hrvaškega provincialnega ministra, p. Josipa Blaževića in vikarja hrvaške province p. Tomislava Glavnika. Pri dvojezični maši sta se slišala tudi latinski kanon in prošnja v romunskem jeziku, saj sta bila na srečanju navzoča dva brata iz Romunije, iz vsake province po eden. Imeli smo prav posebno čast, da nas je pred začetkom sv. maše pozdravil še mariborski nadškof, msgr. mag. Alojzij Cvikl ter nam na kratko predstavil nadškofijo.

Ker je bilo po duhovnem in kulturnem delu srečanja potrebno poskrbeti še za »brata osla«, smo se po sklepu sv. maše in skupni fotografiji pred stolnico napotili k zadnjemu dejanju, k skupnemu bratskem kosilu v restavraciji na Gočovi (Štajerska hiša kulinarike). Tam sta med kosilom spregovorila oba provincialna ministra, nazdravila bratom in si izmenja priložnostni darili. Hrvaški prov. minister nas je s pogledom v prihodnost že povabil na srečanje, ki bo naslednje leto nekje na Hrvaškem.

Po prihodu na Ptuj smo se z lepimi vtisi poslovili ter vrnili v svoje samostane. Nekatere naše goste je čakala še dolga pot, saj so se srečanja poleg bratov iz Zagreba udeležili tudi bratje iz Novega Marofa, Molv, Cresa, Šibenika in Splita.