Kakor ste torej sprejeli Gospoda Kristusa Jezusa, v njem živite, ukoreninjeni in sezidani v njem ter utrjeni v veri, kakor ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja. Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, ne pa po Kristusu. Kajti v njem telesno biva vsa polnost božanstva. V njem imate svojo polnost tudi vi, kajti on je glava vsakršnega vladarstva in oblasti (Kol 2,6-10).

Bernardin Sienski je bil velik pridigar in ljudski misijonar. Njegova grobnica je v cerkvi sv. Bernardina v abruškem mestu L'Aquila. Njegovo telo počiva v modernem, novem sarkofagu, stari je namreč prišel v roke Napoleonovih osvajalcev. Bernardin Sienski je umrl 20. maja 1444. Trinajst let po njegovi smrti so v tem starodavnem mestu začeli graditi stolnico. Največji znamenitosti te cerkve sta njegova grobnica v kapeli desne stranske ladje, ki jo je leta 1505 izdelal Silvestro dell'Aquila, in oltar iz terakote, delo Andrea della Robbia.

Bernardino Albizeschi, ki so ga pozneje imenovali "novi Frančišek", se je rodil 8. septembra 1380 v kraju Massa Carrara Marittima, nedaleč od Siene. Po smrti staršev so ga vzgajali sorodniki. Že z enajstimi leti je začel študirati na sienski univerzi. Zaradi nadarjenosti je bilo pred njim odprtih veliko poti, toda Božja previdnost imela je zanj pripravljene drugačne načrte. Ko je leta 1397 izbruhnila strašna epidemija kuge, je sedemnajstletni Bernardin končal študij ter negoval bolne in umirajoče v svojem mestu. Ko je bilo epidemije konec, je hudo zbolel še sam in več mesecev nihal med življenjem in smrtjo. V tistem času je v njem dozorel sklep, da bo stopil v red manjših bratov. Ko je leta 1402 ozdravel, je v Sieni prejel redovniško oblačilo, leta 1404 pa mašniško posvečenje. Bernardin je bil od vsega začetka zagovornik doslednega življenja. V nekem zapuščenem puščavniškem zavetišču je ustanovil majhen samostan, kjer je preživel deset let v popolnem uboštvu.

Leta 1413 je postal vratar v majhnem samostanu manjših bratov v Fiesolah pri Firencah, kjer si še danes lahko ogledamo njegovo celico. Nad njenimi vrati je v les vklesano njegovo ime. Od leta 1417 naprej je Bernardin delal kot spokorniški pridigar. V Italiji sta v tem času prevladovala verska ravnodušnost in nemoralnost, zaradi česar je bilo ljudskemu misijonarju iz Siene zaupano težko delo. Hodil je od mesta do mesta, se ustavljal na trgih in na prižnicah ter oznanjal Božjo besedo, ki je ni bilo mogoče preslišati. Spomin nanj je še danes živ v marsikaterem italijanskem svetišču. Tako lahko najdemo v stolnici v Perugii prižnico, s katere je Bernardin leta 1425 govoril eno svojih najznamenitejših pridig. Perugia hrani še eno znamenitost: v oratoriju sv. Bernardina, na koncu ulice Via dei Priori, so kamniti reliefi, ki prikazujejo prizore iz življenja tega svetnika.

Ta veliki misijonar je po zgledu svetega Frančiška oznanjal ljubezen, pokoro in mir. Zaradi priljubljenosti, ki jo je ohranil kljub svoji strogosti, so ga že med njegovim življenjem častili kot svetnika. Njegov učenec je bil tudi sveti Janez Kapistran, ki ga je pri delu ves čas podpiral.

Bernardin Sienski je umrl 20. maja 1444 v Sieni, star triinšestdeset let. Že po šestih letih, leta 1450, ga je papež Nikolaj V. razglasil za svetnika.

Češčenje in običaji

Berndinovo češčenje se je hitro razširilo po vsej Italiji. Središča so bila L'Aquila, kjer je pokopan, Siena, Perugia in Massa Marittima. Posebno čast uživa tudi v cerkvi s. Maria in Aracoeli v Rimu, kjer njegovo življenje in delo poveličujejo znamenite freske slikarja Pinturicchia (okoli leta 1485).

Kot zanimivost - sveti Ignacij Lojolski je pribl. sto let po Bernardinovi smrti izbral znak "IHS", Bernardinov "grb", za simbol družbe Jezusove, jezuitskega reda.

Sveti Bernardin je zavetnik mesta Massa Marittima, prav tako pa zavetnik tkalcev z volno in priprošnjik v raznih boleznih (hripavost, pljučne bolezni ...).

Upodobitve

Bernardina Sienskega so upodabljali - po originalu - kot manjšega brata, redovnika z asketskim, koščenim obrazom. Podobnost z njegovim resničnim zunanjim videzom je povzeta po posmrtni maski, ki je shranjena v Mestnem muzeju v L'Aquili. Bernardin ima skoraj vedno pri sebi sončno ploščo z začetnicami "IHS", Kristusovim monogramom. Pogosto so ob njem upodobljene tudi tri škofovske mitre, ker je zavrnil tri škofovske naslove: v Urbinu, Sieni in Ferrari. Najstarejši portret, narejen verjetno še v času njegovega življenja (shranjen v zbirki Misciatelle v Rimu), je naslikal Sano di Pietro, ki je tudi avtor znamenite freske "Bernardin pridiga na Piazza del Campo v Sieni" (iz leta 1427). Ogledamo si jo lahko v kapiteljski dvorani v Sieni. Pomemben je tudi ciklus fresk Pinturicchia v cerkvi s. Maria in Aracoeli v Rimu.

MOLITEV NA GOD SVETEGA BERNARDINA SIENSKEGA

O Bog, svetemu duhovniku Bernardinu Sienskemu si podelil izredno ljubezen do Jezusovega imena. Na njegovo priprošnjo naj tudi nas razvname ogenj resnične krščanske ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.