Zgodovina province

Frančiškovi manjši bratje minoriti so se na območju sedanje Slovenije najprej nastanili na Ptuju, in sicer leta 1239. Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju, kakor pozneje tudi Ljubljana, Maribor, Celje, Slovenska Bistrica, so pripadali avstrijski provinci. V 16. stoletju se je od avstrijske province oddelila Štajersko-koroška provinca sv. Jožefa in bila po ukinitvi leta 1830 ponovno združena z njo. Za časa Jožefinskih reform sta se ohranila samo ptujski in celjski samostan, a je bil zaradi pomanjkanja redovnikov slednji kmalu ukinjen. Po prvi svetovni vojni so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je bil samostan na Ptuju leta 1921 priključen Jugoslovanski provinci sv. Hieronima.

Na ozemlju današnje Slovenije (Primorska) so še obstajali samostani, v Piranu že leta 1301, v Kopru in hospic v Izoli, ki pa so spadali v Dalmatinsko provinco sv. Hieronima. Najprej je bil ukinjen hospic v Izoli in za časa francoskih oblasti (1806) še koprski.

Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa je bila ustanovljena 31. maja 1972 na generalnem kapitlju v Assisiju, ko je imela 27 duhovnikov, 1 redovnega brata in 25 klerikov. Prvi provincialni kapitelj je bil na Ptuju od 26. do 28. septembra 1972, ko je bil za provinciala izbran p. Martin Vidovič. Sedež province je postal najstarejši ohranjeni minoritski samostan na slovenskih tleh, samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju. Takrat so obstajali še naslednji samostani: samostan sv. Frančiška v Piranu, samostan sv. Vida na Vidmu pri Ptuju, samostan Svete Trojice v Halozah, samostan sv. Lenarta v Sostrem. V Dornavi je bila filialna hiša, patri, ki so upravljali župnijo sv. Jurija na Ptuju, so spadali v samostan sv. Petra in Pavla.
Provinca je obhajala do danes XIV. rednih provincialnih kapitljev, nekaj izrednih in pet duhovnih kapitljev. V teh letih je bila služba provincialnega ministra zaupana šestim bratom:

P. MARTIN VIDOVIČ 1972 - 1978
P. MAKS KLANJŠEK 1978 – 1983; 1992 - 1995
P. TARZICIJ KOLENKO 1983 - 1992
P. JANEZ KURBUS 1995 - 1998
P. SLAVKO STERMŠEK 1998 – 2006
P. MILAN KOS 2006 -

Danes šteje provinca 46 redovnikov: od tega 40 duhovnikov, 3 redovne brate, 3 ponovince. Povprečna starost je 54 let. Provinca se ves čas razvija in ostaja živi organizem redovniškega življenja, čeprav redovniki postajajo starejši in se manjša število članov.

Revija Med nami

Med nami Duh Assisija in Brezmadežna - št. 1/2017-2018

Tabori in ostali dogodki

 logo sporocila

Mednarodna spletna stran:
omfconv link

Iskanje

film brezmadezna

grob sv franciska2

film o minoritih2