Minoritski trg 1,
2250 PTUJ,
tel.: 0590/73 000,
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

http://www.kloster.si

Gvardijan: p. Milan Kos

PROVINCIALAT SLOVENSKE MINORITSKE PROVINCE SV. JOŽEFA

Minoritski trg 1,
2250 PTUJ,
tel.: 0590/73 100 - TAJNIK,
tel.: 0590/73 101 - PROVINCIAL,
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Zavetnika samostana godujeta 29. junija.

Dejavnosti župnije:

- župnijska pastorala,
- pastoralna pomoč župnijam,
- vodenje misijonov, duhovnih vaj ...,
- sprejemanje skupin turistov in romarjev (ogled znamenite baročne knjižnice in baročnega refektorija),
- kulturne dejavnosti v refektoriju (koncerti, predavanja, razstave ...),
- sedež društva izobražencev sv. Viktorina Ptujskega.

Red manjših bratov konventualcev sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red, se je po zaslugi gospodov Ptujskih naselil v Ptuju sredi 13. stoletja (po starejših navedbah 1239). Gradbena zgodovina postavlja začetek nastanka cerkve in majhnega samostana v začetek druge polovice 13. stoletja. O prvotni majhni cerkvi priča patrocinij, kasneje pa so začeli graditi večjo cerkev, ki so jo podprli gospodje Ptujski in z darovnicami omogočili samostanu hitrejši razvoj, še posebej po darovnici Bernarda Ptujskega leta 1399. V 15. stoletju je samostan tlorisno že obsegal takšno površino kot jo ima danes, zaključeno podobo pa je dobil v 17. stoletju, ko je zasijal v tedaj moderni baročni podobi.

Leta 1785 je bila pri samostanu ustanovljena župnija sv. Petra in Pavla, dušno pastirstvo pa so patri opravljali predvsem na podeželju okrog Ptuja, kjer je prebivalstvo govorilo slovensko, zato se je minoritske cerkve oprijel tudi izraz »slovenska cerkev«. Leta 1941 je bil samostan izropan in preurejen za nemške namene, redovniki pa izseljeni. Cerkev je 4. januarja 1945 bila porušena v bombnem napadu zaveznikov. Uničen je bil cerkveni baročni inventar, poškodovani kipi, samostanski inventar in vrednejše stvari so v tem času izginile in ko so se minoriti iz izgnanstva vrnili junija 1945, so takoj začeli z obnovo. Celoten samostan so prekrili in s farani domače in okoliških župnij začeli odstranjevati ruševine. Sledile so zaplembe, nacionalizacije, nesorazmerne visoke kazni in davki, zapori in podobno. Pa seveda protesti, prošnje, sodnijski spori. Prizadevanja za obnovo so se nadaljevala, vendar so bila leta 1964 izničena, saj je bila odobrena na mestu porušene minoritske cerkve lokacija nove pošte, ki je bila nato dograjena 1967. Pošta je bila v sklopu samostanskega poslopja izraziti tujek. Po prizadevanjih strokovne javnosti in Kristine Šamperl Purg, se je na Ptuju pričel izvajati projekt »ptujska trojka«. Obnovljeno je bilo Marijino znamenje pred samostanom. Pošta se je preselila na novo lokacijo. Leta 1969 je bil obnovljen prezbiterij, ki je bil ob koncu 80-ih let spremenjen v bogoslužni prostor, obnovljena sta bila knjižnica in samostan kot celota. Ob 750-letnici samostana ponovno izražena želja stroke, vernikov in samostana, da Ptuj dobi minoritsko cerkev, je bila potrjena s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj v letu 1991 in nato še s sklepom vseh zborov skupščine v letu 1992. Oblikovati se je začel projekt obnove minoritske cerkve na Ptuju in sicer kot projekt nacionalnega pomena. In sklep o projektu »ptujske trojke«: torej o selitvi knjižnice v Mali grad, preselitvi pošte in prizidava ladje ohranjenemu gotskemu prezbiteriju, ter obnovi – rekonstrukciji – fasade minoritske cerkve, se je uresničil. Pravzaprav ima rekonstrukcija minoritske cerkve izreden zgodovinski in pastoralni pomen za vse, ki se vračajo k lastnim koreninam in bogatijo sebe in zgodovinsko podobo Ptuja, mesto pa, znano po starem mestnem jedru, je bogatejše in lepše po zaključku prenove minoritske cerkve sv. Petra in Pavla.

Obnovitvena dela so bila zaključena koncem septembra 2010. Obnovljeno fasado je 4. oktobra 2010 blagoslovil nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger.

Predstavitev baročne fasade

Osrednja figura je Brezmadežna s plaščem, ki ga držijo angeli. Vemo, da je hudobni duh prvega človeka zapeljal v greh in ga tako odvrnil od Boga. Bog grešnega človeka ni zavrgel ampak je napovedal novo ženo, ki bo mati Odrešenika in to je bila Brezmadežna. Prav na Loretski kapeli imamo prikazan trenutek, ko Bog Oče, ki je na vrhu strehe, izpolni dano obljubo. Angel Gabrijel oznani Mariji, da bo postala mati Odrešenika. Prazen pozlačen križ na vrhu fasade nas opominja, da je Kristusa za nas trpel, vstal od mrtvih in nas odrešil. Po vnebohodu nam je obljubil Svetega Duha, ki bo vodil Cerkev do konca sveta. Ta je močno poudarjen in prikazan v obliki goloba. Osrednja kipa ob Brezmadežni sta apostola Peter in Pavel, ki sta vse svoje življenjske moči in celo življenji darovala za rast prve Cerkve. Na pročelju nad vhodom v samostan imamo sv. Frančiška Asiškega z angeloma. Frančišek je duhovno prenovil Cerkev v Srednjem veku in utemeljil redovno življenje manjših bratov minoritov, ki je življenje po evangeliju po treh zaobljubah uboštva, čistosti in pokorščine. Vsak, ki vstopa v cerkev ali samostan naj bi začutil v nas redovnikih tega duha in prizadevanje uresničevanja evangelija v našem življenju.

Minoritska knjižnica

Poleg baročne obednice je spomina vredna samo­stanska biblioteka, ki ima svoj prostor v jugoza­hodnem vogalu v II. nadstropju samostana.

Nasta­nek knjižnice glede na knjižni fond sega v začetek 16. stoletja. V vogalno štukaturo so jo prenesli 1925. leta. Samostanska knjižnica hrani skoraj 5000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdra­gocenejše delo je vsekakor Trubarjev Novi testa­ment iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti, ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan primerek, po samem obsegu pa je to še danes.

Zelo zanimivo je, da je minoritska knjižnica med zadnjo vojno ostala dokaj dobro ohranjena, manj­ka le nekaj dragocenih knjig.

Najstarejšega datuma v knjižnici pa ni knjiga ampak pergament Teodozijevega zakonika iz 9. stoletja, ki služi neki knjigi za ovitek.

V zadnjem času pa smo pridobili še dve dragoceni knjigi. In sicer faksimile Perikope Henrika II. – knjiga nedeljskih beril in faksimile Gutenbergove biblije.

Redovniki v samostanu se ukvarjajo tudi s pastoralnim delom v župniji sv. Petra in Pavla. Poleg župnijske cerkve imajo še podružnico sv. Roka, kjer se odvija prav tako redna pastorala.

Provincialna knjižnica

Knjižnica je začela delovati 8. februarja 2008. V njej hranimo 14 tisoč knjig, ki si jih lahko izposodite. Knjižnica je odprta v sredo med 9. in 11. uro ter v četrtek med 16. in 18. uro. Možna je tudi izposoja knjig izven uradnih ur po dogovoru (ga. Doroteja Emeršič 0590/73 028). Knjižnica je vključena v program slovenskih knjižnic Cobiss. Hranimo veliko knjig, ki se v drugih knjižnicah ne nahajajo.

Zasebna glasbena šola v samostanu

Izobraževanje je bilo skozi zgodovino v samostanu ves čas navzoče. Na pobudo mnogih s Ptuja in okolice, ki so si želeli glasbeno šolo, je bila leta 2007 ustanovljena glasbena šola s koncesijo v kateri se odvija javni program.

Več na http://www.zgs-ptuj.si/