Na antonovo, v soboto, 13. junija zvečer smo bratje slovenske minoritske province na Vidmu pri Ptuju obhajali sv. mašo za domačina + p. Antona Zajca. Zaradi koronavirusne bolezni se bratje namreč niso mogli udeležiti pogrebne sv. maše v Lipi na avstrijskem Koroškem, kjer je p. Anton pokopan. Ta večer, ko smo obhajali praznik sv. Antona Padovanskega in bi p. Tonček obhajal tudi svoj god, se nas je na Vidmu pri Ptuju zbralo 14 duhovnikov in lepo število vernikov. Med nami je bil tudi generalni asistent p. Dominique Mathieu.

Sv. mašo je vodil provincilani minister p. Igor Salmič, ki nas je tudi nagovoril. V svojem nagovoru je orisal lik sv. Antona Padovanskega in izpostavil njegov zgled ljubezni do Jezusa, ki ga je kronal z mučeniško smrtjo, kar je nagovorilo mnoge brate, da so vstopili v red. Sv. Anton je bil sposoben, da se je odrekel svojim sanjam ter se prepustil Božjim sanjam zanj, znal je reči »Gospod, kaj želiš da storim?«, zato je hitro izgoreval in končal svoje življenje. Prav tako je izrekel stavek: »Vidim mojega Gospoda«. Provincial je ob tem potegnil vzporednico s p. Antonom Zajcem, ki je v oporoko zapisal: Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Ta dva stavka, ki se lepo povezujeta, pa naj ne bi izrekali samo ob smrti, temveč vsak dan ob svojih odločitvah, da ne bi sledili zgolj svoji volji. Če človek ne izreka vsak dan »zgodi se Tvoja volja«, bo namreč tudi svoj zadnji dih hotel zadržati zase.

Po sv. maši je sledil tudi blagoslov lilij, ki so jih prejeli zastopniki samostanov ter ostali verniki.

Kakor je omenjeno zgoraj, se je pogrebne maše s pogrebom + p. Tončka 13. maja 2020 ob 16. uri v Lipi na Koroškem (Avstrija) zaradi koronavirusa lahko udeležil le prov. minister p. Igor Salmič. Ob strogih varnostnih ukrepih je bil v cerkev dovoljen vstop le tridesetim osebam (članom župnijskih svetov Lipa in Rožek), skupini štirih pevcev ter dekanijskim duhovnikom. Pred cerkvijo je bila zbrana večja skupina vernikov, ki je mašo spremljala preko zunanjega ozvočenja. Vseh skupaj jih je bilo približno sto. Sveto mašo in pogreb je vodil krški škof dr. Jože Marketz ob somaševanju desetih duhovnikov. Somaševalci so morali nositi zaščitno masko.

Slovesnost je bila lepa, posebej ubrano je bilo petje, za katerega je poskrbel pokojni p. Tonček, ki je v oporoki en del namenil samo poteku pogreba in kjer je izrazil svoje želje. Izbral si je štiri pesmi, ki jih je posnel na CD: na začetku maše »O nepričakovani dar«; po končani pogrebni maši »Ave Maria« (Bach, Gounod); na pokopališču, ko se pride do groba »Händlova Aleluja« in čisto na koncu »Oda radosti«.

Na koncu oporoke namenja vsem nekaj dragocenih besed, ki jih je na pogrebu prebral dekan Jurij Buch: »Na kraju te svoje oporoke se priporočam in izročam usmiljenemu Bogu, kateremu sem služil vse življenje z velikim veseljem. Vsem se za vse iskreno zahvaljujem. Vsepovsod, kjer sem bil, sem se čutil sprejetega in srečnega. Če pa sem kdaj komu kadarkoli storil nekaj, kar ni bilo prav, pa vse prosim za odpuščanje.«

V nemščini je p. Tonček sestavil tudi nagovor za svoj pogreb, ki ga je prav tako prebral g. Jurij Buch. V njem najdemo lep stavek: »Človek ni nikoli tako velik kot takrat, ko iz dneva v dan sklepa roke pred svojim Bogom, ko moli in ko v nedeljo prihaja v cerkev… Bog ne postaja večji, če ga ti častiš, temveč ti postajaš večji, če mu služiš«.

p. Danilo Holc, prov. tajnik