Je potekal od 25. do 27. aprila 2017 v minoritskem samostanu na Ptuju in na Ptujski Gori. Osrednja vsebina je bila: Manjši Frančiškov brat in njegova pobožnost do Marije. 

Naš ustanovitelj sv. Frančišek Asiški je imel navado sklicati brate, da se je z njimi pogovarjal o Božjem kraljestvu. Tudi bratje so si prav tako želeli srečanja s sv. Frančiškom, da bi drug drugemu odkrivali dušo ter se spodbujali k prenovi življenja (prim. 1 Cel 30). »In ko so vse zemeljsko prezrli in se osvobodili sebičnosti, so vgradili vsa čustva ljubezni v bratstvo ter so si prizadevali sami sebe darovati, da bi bilo enako poskrbljeno za potrebe bratov. Radi so se shajali, še rajši so bili skupaj; vsem je bila težka oddaljenost, grenka ločitev, bridko slovo« (1 Cel 39).

Sv. Frančišek je prav tako provincialne ministre spodbujal k srečevanju z brati, da se pogovorijo o vsem, kar se nanaša na Boga (1 FVod XVIII, 1). Takšna priložnost je bila dana v teh dneh tudi nam bratom, ki smo bili zbrani na duhovnem kapitlju. To je bil izredno močan čas našega duhovnega in bratskega življenja v slovenski minoritski provinci. Zanj smo se odločili v letu, ki je zaznamovano na poseben način z Marijansko pobožnostjo. V smislu tega je bila tudi naša osrednja duhovna vsebina: Manjši Frančiškov brat minorit in njegova pobožnost do Marije. 

V tem letu obhajamo 100. letnico ustanovitve Vojske Brezmadežne. P. Raffaele di Muro OFM Conv – generalni asistent za Vojsko Brezmadežne na ravni našega Reda nam je spregovoril o ustanovitvi tega Marijanskega gibanja, 16. oktobra 1917 v Rimu pod vodstvom p. Maksimilijana Kolbeja skupaj s šestimi brati. Vojsko Brezmadežne je Kolbe opisal kot »globalno vizijo katoliškega življenja v novi obliki. Močno je povezana z Brezmadežno, našo posrednico pri Jezusu« (KS 1220). Odprta je za laike, klerike in redovnike. Temelji na sodelovanju pri spreobrnjenju ter posvečenju vseh ljudi, tako da je s tem čimbolj proslavljena Presveta in nedeljena Trojica (prim. LG 69). Člani Vojske Brezmadežne vsak dan obnavljajo svojo posvetitev Brezmadežni s kratko molitvijo: O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas …

Sv. Maksimilijan Kolbe je zapisal: Želim vam, da bi se vsak dan, vsak trenutek, bližali Brezmadežni, da bi jo vedno bolj spoznavali in jo vedno bolj ljubili; da bi vas vedno bolj prevzemale njene misli, nameni in čustva, da bi vas prešinjala njena ljubezen do Jezusa … Z eno besedo: da bi madeži greha in nepopolnosti bili vedno manjši in redkejši.

Aktualnost tega Marijanskega gibanja lahko začutimo iz sporočila zaslužnega papeža Benedikta XVI. članom Vojske Brezmadežne: »Vi imate velik vzor svetosti, profesionalnosti in ponižnosti. Cerkev zelo potrebuje in pričakuje vašo pomoč. Prosim vas, da se ne obotavljate iti naprej z zaupanjem in upanjem. Vaša karizma je aktualna, zato obnovite svoje članstvo in svoje navdušenje. Naj vam Blažena Devica Marija in sv. Maksimilijan izprosita, da boste ubožni misijonarji ljubezni in usmiljenja Jezusa Kristusa.«

Provincialni minister hrvaške minoritske province p. Josip Blažević nam je spregovoril na temo: Krščanstvo in nova religiozna gibanja – kaj današnji človek išče na duhovnem področju in kaj mu lahko ponudimo bratje minoriti z Marijanskim gibanjem Vojske Brezmadežne. Saj je tudi Vojska brezmadežne bila odgovor p. Maksimilijana Kolbeja v tistem času na močno prostozidarsko gibanje tedanjega časa.

Bratje minoriti se v tem letu hvaležno spominjamo tudi 80. letnice naše prisotnosti v Marijinem romarskem svetišču na Ptujski Gori. Tako nam je profesor dr. Bogdan Kolar SDB osvetlil zgodovino tega romarskega svetišča ter pastoralno delo naših bratov v njem.

Obenem nas je 100. letnica Fatimskih prikazovanj spodbudila, da smo ob duhovnih spodbudah g. Cirila Čuša na temo: Pomen redovnikove in duhovnikove posvetitve Marijinemu Srcu, opravili osebno posvetitev kakor tudi celotne slovenske minoritske province.

Duhovni kapitelj smo sklenili s slovesno zahvalno mašo na Ptujski Gori. Evharistično daritev je ob somaševanju bratov slovenske in hrvaške province vodil generalni asistent p. Miljenko Hontić.

V upanju, da nam bo ta milostni čas pomagal po vzoru Marije odgovoriti na izzive sedanjega časa, želimo bratje minoriti biti zvesti pričevalci odrešenjskega oznanila z Frančiškovim zaupanjem v Božjo pomoč in Marijino varstvo.

p. Milan Kos, prov. minister