Samostani
- Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju
- Minoritski samostan sv. Vida na Vidmu pri Ptuju
- Minoritski samostan sv. Frančiška v Piranu
- Minoritski samostan Svete Trojice v Halozah
- Minoritski samostan Matere Božje na Ptujski gori
- Minoritski samostan bl. Antona Martina Slomška v Olimju
- Minoritski samostan sv. Antona Padovanskega v Turnišču
Minoritski samostan sv. Maksimilijana Kolbeja v Ljubljani
Trubarjeva 80,
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Gvardijan: p. Slavko Stermšek
Zavetnik samostana goduje 14. avgusta
Dejavnosti:
- župnijska in bolniška pastorala,
- pastoralna pomoč župnijam,
- vodenje misijonov, duhovnih vaj,
- bogoslovno semenišče,
- postulat...
Bratje minoriti smo na izrednem provincialnem kapitlju, 13. aprila 2011 sprejeli odločitev, da s 1. avgustom 2011 ustanovimo minoritski samostan sv. Maksimilijana Kolbeja v Ljubljani in prevzamemo župnijo sv. Petra ter duhovno oskrbo v Univerzitetnem kliničnem centru ter Onkološkem inštitutu. Hkrati se ukine samostan sv. Lenarta v Sostrem in se župnijo vrne ljubljanski nadškofiji.
Samostansko skupnost sestavljajo bratje, ki se ukvarjajo z župnijsko in bolniško pastoralo, kakor tudi bogoslovci, ki študirajo na ljubljanski Teološki fakulteti.
Šempeterska cerkev je najstarejša ohranjena ljubljanska cerkev, ki je bila tudi sedež prafare in je bila prvič omenjena l. 1163. Stala je izven jedra mesta, nad ježo Ljubljanice na vzhodnem obrobju. Romansko cerkev so temeljito predelali po turškem napadu l. 1472. Prenove in predelave so kasneje sledile v vsakem stoletju. Okoli večkrat dozidane cerkve je bilo pokopališče s kostnico.
Sedanja baročna dvorana, razdeljena na tri ladje, stoji na temeljih predhodnice. Na križišču s prečno ladjo se dviga kupola. Stavbo so zidali v letih 1727–1734 po načrtih stavbenika Giovannija Fusconija. Cerkev poudarja dvostolpno pročelje. Stavba je bila močno prezidana in degradirana po potresu l. 1895. Tedaj je načrte za ograjo ob cerkvi risal celo Plečnik. Novo, široko pročelje sta v tridesetih letih očistila historističnega okrasja in po svoje zasnovala arhitekt Ivan Vurnik in njegova žena Helena (mozaiki). Ob vhodu so dodali portal z masivnima stebroma.
V notranjosti so vzidali več renesančnih figuralnih klesanih nagrobnikov. Svetišče so v 18. stoletju poslikali. Avtor iluzionističnih fresk na stropu je Frančišek Jelovšek (1731). Njegova je tudi slika Sv. družine, ki danes visi v Narodni galeriji. Več slik na stranskih oltarjih je delo baročnega umetnika Valentina Metzingerja. Prezbiterij je po potresu poslikal Josef Kastner.
Poslanstvo bratov, ki živimo v samostanu je zelo pestro, saj si prizadevamo živeti samostansko življenje, skrbimo za župnijo in duhovno oskrbo v UKC in onkološkem inštitutu, življenjski utrip pa obarvata skupnosti bogoslovcev in postulantov.