Ponovno rojstvo

"Frančišek!" Klic v sanjah na poti v južno Italijo. Poklican je bil po imenu, kot bi nekdo izzval njegovo identiteto. S klicem se je začelo dolgo Frančiškovo iskanje odgovora. Taval je po votlinah na pobočju Monte Subasia in iskal izmikajoč odgovor Bogu. Do jasnega spoznanja ni lahko priti. Frančišek je to kmalu odkril. Njegov pogled se je včasih zameglil, glasovi so premetavali dušo, vleklo ga je nazaj v mesto... Toda ni prenehal z iskanjem. Nekega dne so se vezi pretrgale. Objel je gobavca in okusil odrešenje. V objemu iznakaženega ubožca je spoznal svojo podobo v Očetovem naročju. Odpadle so vse lažne predstave o sebi. Spoznal je, da svoje izpolnitve ne bo našel v navidezni slavi in iskanju viteštva. Našel je svoj obraz, svoj resnični jaz. Res je bil grešnik, a pred ljubečim in odpuščajočim Bogom. Prvi korak v procesu spreobrnjenja je bil narejen, čakal pa ga je še drugi...

Ni mu bilo treba dolgo čakati. Včasih okoliščine prehitijo našo pripravljenost. Oče Peter Bernardone se je odločil vzeti stvari v svoje roke in narediti konec Frančiškovemu nerazumljivemu obnašanju. Izberal je še zadnje možno sredstvo, da bi ukrotil sinovo muhavost in vrnil življenje v ustaljene tirnice: proces pred sodiščem. Frančišek je na nabitem trgu, polnem radovednežev, stal med očetom in asiškim škofom. Višek Frančiškove prepustitve nebeškemu Očetu Bonaventura opiše takole: "... slekel je celo spodnje perilo in popolnoma nag stopil pred someščane. Oblačila je položil pred očeta in mu rekel: "Do tega trenutka sem te klical za očeta na zemlji, od sedaj pa bom lahko brez pridržka rekel 'Oče naš, ki si v nebesih', ker sem vse svoje bogastvo in upanje položil Vanj" (LM II, 4).

Trenutek popolne svobode, vrhunec polnoletnosti. Frančišek ne potrebuje več ničesar. Ne hiše, ne obleke, ne denarja, ne prijateljev, ne matere in ne očeta. Bog mu zadostuje in njegova edina naloga je služiti Vsemogočnemu.

Frančišek stoji gol pred vsem svetom. Človek se v novo življenje vedno rodi gol. Tudi Frančiškova golota je znak novega rojstva. Odmrl je svetu Petra Bernardoneja in se rodil Očetu, ki je v nebesih. Frančišek, ki stoji nag pred svojim očetom, nam govori o tem, kje je pred nebeškim Očetom. Odvrgel je vse lažne in odkril svojo "resnično podobo", svoj resnični jaz. Po izkušnji lastne grešnosti je to drugi korak spreobrnjenja: z vso močjo obrniti se k Bogu.

Kot Frančišek smo tudi mi v sedanjem trenutku poklicani k tesnejšemu odnosu z Jezusom. Ne gre za kakšen poseben klic, ampak enostavno povabilo k služenju in sodelovanju z Gospodom pri širjenju Njegovega kraljestva na zemlji:Bonaventura v življenjepisu nadaljuje: "Osvobojen verig posvetnosti je brezskrbno zapustil mesto in poiskal skrit samoten kraj, kjer je sam in v tišini lahko slišal skrivnosti, ki mu jih je pošiljal Bog" (LM II, 5). Novo rojstvo prinaša tudi nov klic. Tokrat se ne ustavlja le pri "meni" in "moji podobi", ampak se nanaša na Gospoda. Frančišek je pred škofom rekel: "... lahko bom brez pridržka rekel 'Oče naš, ki si v nebesih'." Sedaj pa z njegovih ustnic odmeval druga vrstica Gospodove molitve: "PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO!" Poudarek z "jaz" je prenesen na Jezusa in Njegovo kraljestvo. Frančišek je poklican k tesnejšemu odnosu z Gospodom. Povabljen je, da se pridruži Gospodu, pri graditvi njegovega kraljestva.

poklicani smo h globljemu poznavanju in razumevanju Kristusovega poslanstva;

Jezus ni le moj "osebni odrešenik", kot se mi razodeva v času spreobrnjenja, ampak me kliče k dejavnejši vključitvi v življenje Njegove Cerkve in k služenju drugim v Njegovem kraljestvu;
hvaležnost za milost izkušnje "ljubljenega grešnika" me vodi k hoji za Kristusom, ko v evangeliju odkrivam življenje apostolske skupnosti.

Svetopisemski odlomki za osebno molitev