Frančiškovi manjši bratje minoriti so se na območju sedanje Slovenije najprej nastanili na Ptuju, in sicer leta 1239. Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju, kakor pozneje tudi Ljubljana, Maribor, Celje, Slovenska Bistrica, so pripadali avstrijski provinci. V 16. stoletju se je od avstrijske province oddelila Štajersko-koroška provinca sv. Jožefa in bila po ukinitvi leta 1830 ponovno združena z njo. Za časa Jožefinskih reform sta se ohranila samo ptujski in celjski samostan, a je bil zaradi pomanjkanja redovnikov slednji kmalu ukinjen. Po prvi svetovni vojni so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je bil samostan na Ptuju leta 1921 priključen Jugoslovanski provinci sv. Hieronima.

Na ozemlju današnje Slovenije (Primorska) so še obstajali samostani, v Piranu že leta 1301, v Kopru in hospic v Izoli, ki pa so spadali v Dalmatinsko provinco sv. Hieronima. Najprej je bil ukinjen hospic v Izoli in za časa francoskih oblasti (1806) še koprski.

Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa je bila ustanovljena 31. maja 1972 na generalnem kapitlju v Assisiju, ko je imela 27 duhovnikov, 1 redovnega brata in 25 klerikov. Prvi provincialni kapitelj je bil na Ptuju od 26. do 28. septembra 1972, ko je bil za provinciala izbran p. Martin Vidovič. Sedež province je postal najstarejši ohranjeni minoritski samostan na slovenskih tleh, samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju. Takrat so obstajali še naslednji samostani: samostan sv. Frančiška v Piranu, samostan sv. Vida na Vidmu pri Ptuju, samostan Svete Trojice v Halozah, samostan sv. Lenarta v Sostrem. V Dornavi je bila filialna hiša, patri, ki so upravljali župnijo sv. Jurija na Ptuju, so spadali v samostan sv. Petra in Pavla.
Provinca je obhajala do danes XIV. rednih provincialnih kapitljev, nekaj izrednih in pet duhovnih kapitljev. V teh letih je bila služba provincialnega ministra zaupana šestim bratom:

P. MARTIN VIDOVIČ 1972 - 1978
P. MAKS KLANJŠEK 1978 – 1983; 1992 - 1995
P. TARZICIJ KOLENKO 1983 - 1992
P. JANEZ KURBUS 1995 - 1998
P. SLAVKO STERMŠEK 1998 – 2006
P. MILAN KOS 2006 - 2018

P. IGOR SALMIČ 2018 - 

Danes šteje provinca 46 redovnikov: od tega 40 duhovnikov, 3 redovne brate, 3 ponovince. Povprečna starost je 54 let. Provinca se ves čas razvija in ostaja živi organizem redovniškega življenja, čeprav redovniki postajajo starejši in se manjša število članov.

Stran je v izdelavi!

Na 202. rednem generalnem kapitlju bratov minoritov, je bil 25. maja 2019 v Sacro Conventu v Assisiju kot 120. naslednik sv. Frančiška za novega generalnega ministra izvoljen fra CARLOS ALBERTO TROVARELLI.

Fra Carlos je bil rojen 22. junija 1962 v Cinco Saltos (Rio Negro) v Argentini. Je član province (»Rioplatense«) sv. Antona Padovanskega v Argentini in Urugvaju.

Prve zaobljube je naredil 15. februarja 1986, slovesne pa 4. oktobra 1990. Za duhovnika je bil posvečen 25. marca 1995. Doslej je vršil službo generalnega asistenta latinskoameriške federacije FALC (Federacion America Latina Conventuales) 

Novi generalni minister ima tudi slovenske korenine, saj njegovi predniki izhajajo iz Dornberka.

Želimo mu obilo blagoslova pri vodenju reda manjših bratov minoritov.

Na generalnem kapitlju, ki se je začel 18. maja 2019 v Assisiju in se bo od 28. maja do 18. junija 2019 nadaljeval ob svetišču Amore misericordioso v Collevalenzi, bodo bratje delegati poleg razprav o posebnih temah potrdili še prenovljene generalne statute Reda, potrdili dokument o vzgoji z naslovom V Frančiškovi šoli (Discepolato francescano) ter Študijski načrt (Ratio Studiorum).

Vrhovna uprava reda manjših bratov (spodaj le nekateri člani) je bila izbrana na generalnem kapitlju leta 2019.

Frančišek je s svojim načinom življenja navdušil ljudi, da so želeli živeti po

evangeliju kakor on. Prvi bratje, ki so se mu pridružili, so se sprva imenovali asiški spokorniki. Ker je bratstvo naraščalo, je Frančišek hotel dobiti odobritev in varstvo Cerkve za svoje prenoviteljsko gibanje. Napisal je Vodilo za življenje, ki ga je potrdil papež Honorij III. 29. novembra 1223. Tako je bil ustanovljen red manjših bratov (Ordo Fratrum Minorum).
Zaradi različnih pogledov bratov na poslanstvo reda in zahtev Cerkve so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Po letu 1517 se je red razdelil na različne podskupine. Do danes so se ohranile tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse nas povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage (konstitucije) so skozi stoletno zgodovino postale različne.
Vse tri veje smo danes samostojni redovi. Vsak na svoj način živi delček ustanoviteljeve karizme. Skupaj z drugimi Frančiškovimi sestrami in brati sestavljamo pisan mozaik njegovega duhovnega bogastva.

Stran je še v izdelavi