Minorit p. Klemen Slapšak je svojo novo mašo daroval v nedeljo, 4. julija 2021 ob 10.30 uri v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem. P. Klemen si je za novomašno geslo izbral besede iz Janezovega evangelija: »Moj Gospod in moj Bog«.

Novomašni pridigar je bil njegov stric, g. Jože Hrastnik, župnik v Mežici. V svojem nagovoru pri sv. maši je med drugim poudaril: »'Moj Gospod in moj Bog!' Tomaževe besede, ko se je zrušil pred Vstalim Kristusom. Klemen, izbral si si jih za moto svojega duhovniškega življenja. Izredno močan vzklik premaganega apostola Tomaža, ki je sicer 'zavetnik' vseh dvomljivcev skozi vse čase. Težko bi našel bolj primeren – tihi vzklik pri tihem pokleku pred največjo skrivnostjo Evharistije, ko bo Kristus skrit v podobi kruha in vina prihajal v tvoje življenje in življenje ljudi, za katere boš postavljen. Na oltarju se konča tudi vsemogočnost troedinega Boga. Več kot samega sebe – tudi Bog ne more podariti. Vstalega Gospoda se boš dotikal. Pri vsaki sveti maši. Še več, zaužival pri vsaki sveti maši ... /…/

Usodno vprašanje za vsakega od nas duhovnikov je prav ta prosojnost za Jezusa Kristusa. Bodo ljudje skozi mene in ob meni začutili Kristusa samega ali ne? Samo to je naše usodno poslanstvo. Biti 'alter Christus' – drugi Kristus. /…/

Rojevati ljudi za večno življenje je še večja 'slast, ko mleko mati, samo dati, - dati, - dati' (A. Gradnik). To moraš okušati v svojem duhovniškem življenju, da te ne bo kdaj zvil pogled na srečno mlado družino, ko boš zakrvavel v srcu in duši … Če Kristus ni imel: 'Kamor bi glavo naslonil …', kdo smo mi duhovniki, da bi jo odnesli skozi življenje 'po nižji ceni?!' /…/
Kristus ne rabi naše popolnosti in brezgrešnosti. Nisi duhovnik, ker bi bil boljši kot kateri koli tvojih prijateljev – sorodnikov, ki jih nimaš malo, sodelavcev iz podjetja, kjer si delal šest let. Jezus rabi samo našo razpoložljivost. Tukaj sem – pošlji mene. Ta predanost najbolj razveseli troedinega Boga. Da boš znal resnično jokati z jokajočimi – se veseliti z veselimi – deliti z njimi svoj čas … Ljudje v tvoji bližini naj dobijo iskreni občutek, da si ves za njih tam – da so v tistem trenutku samo oni in Kristus. Med teboj in njimi naj bo vedno dovolj prostora za Kristusa. /…/

'Veš da bi rad kazal ljudem Tvojo pot … A tudi jaz tavam okrog sam in te iščem, o moj Bog'. Takrat kriči v tišini duše in srca svoje novomašno geslo 'Moj Gospod in moj Bog.' 'Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas – če so poslušali mene – bodo poslušali tudi vas. 'Se pripravljaš za nenehno plavanje proti toku duha sveta?! Kristus nam ne ponuja limonade življenja. Vzeti vsak dan svoj križ – in iti za Njim. /…/

Na koncu ti želim – ko pride tvoj čas odhoda s tega sveta – da bi lahko s sv. Pavlom zavzdihnil: 'Preljubi, jaz se že darujem in čas moje razveze je blizu. Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo je dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod' (2 Tim 4,6-8). Amen!«

Po slovesnosti v cerkvi je za sorodnike, brate minorite in druge povabljene goste bila še novomašna pogostitev ali »primicija« na domačiji. Tako smo lahko telesno okrepčani svoje notranje, duhovno veselje nekaj časa še naprej tudi na zunaj delili s p. Klemenom.

P. Danilo Holc, prov. tajnik