Permanentna vzgoja
Tako kot vsako leto smo se tudi letos bratje, ki imamo do 15 let večnih zaobljub, zbrali na tako imenovani permanentni ali trajnostni vzgoji v Piranu, in sicer od 17. do 21. novembra 2019. Letos so se nam pridružili tudi nekateri starejši bratje, česar smo bili veseli. Zgled in opora starejših bratov sta namreč vedno zelo dragocena. Vzgoja pa je ne nazadnje nekaj, kar traja vse življenje. Dnevi permanentne vzgoje so namenjeni tako poglobitvi kakšne tematike kot tudi bratskemu druženju. Tema letošnjih dnevov permanentne vzgoje je bila: Ti si naše življenje – pričevanje. To je tema, s katero naj bi se v tem letu ukvarjali vsi bratje. Razmišljali naj bi torej o tem, kako jaz kot posameznik, posamezno bratstvo in ne nazadnje vsa naša provinca pričujemo – ne toliko z besedami, s predavanji, ampak predvsem vsak s svojim življenjem. Zakaj oziroma za koga naj bi pričevali? S svojim življenjem naj bi redovnik, duhovnik, bratstvo, provinca pričevali, da je hoditi za Jezusom po poti redovništva, duhovništva nekaj lepega, nekaj, kar te osrečuje, kar ti daje smisel, nekaj, za kar se splača »zapraviti« svoje življenje. Izbrati Jezusa in njegovo Besedo za smisel svojega življenja je tisto, kar dela tvoje življenje polno, ti daje luč za hojo po poti. Seveda to pričevanje temelji najprej na osebnem srečanju z Gospodom. V izkustvu, ko je vsak posameznik začutil, da se ga je Jezus dotaknil, vzljubil in poklical po imenu.
Izredni provincialni kapitelj
Od 6. do 7. novembra 2019 se je v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju odvijal izredni provincialni kapitelj slovenske minoritske province sv. Jožefa. Na njem sta bila navzoča generalni minister fra Carlos Trovarelli in generalni asistent za Srednjo Evropo (CEF) fra Dominique Mathieu. Vseh udeležencev (delegatov) je bilo 25.
Glavna tema kapitlja je bila razmislek in odločitev o prioritetah in obsegu apostolata ter reorganizacija pastoralne dejavnosti. Že konec lanskega leta je bila ustanovljena komisija, ki je pripravila delovno gradivo (instrumentum laboris). Gradivo je obsegalo analizo trenutnega stanja ter pogled naprej v smislu reorganizacije naše navzočnosti v samostanih in župnijah.
Razpravo na kapitlju sta s svojimi posegi obogatila tako generalni minister kakor generalni asistent, ki sta opogumila vse brate, da s svojim življenjem še naprej pričajo za novost evangelija, predvsem preko dela z mladimi. Ena od zanimivih misli je bila, kako v teh spremenljivih časih, ko bo treba prilagoditi tudi cerkvene strukture, kakšno dejavnost opustiti, da bi lahko svoje moči preusmerili v novo, ustreznejšo in rodovitnejšo v smislu animacije novih duhovnih poklicev ter druge pastoralne oskrbe in evangelizacije.