Sv. Frančišek si je zelo prizadeval, da bi bil čim bolj podoben Jezusu. Zato je veliko molil, meditiral in razmišljal o Božji besedi. Torej - nenehno je zrl v osebo Jezusa Kristusa.
V mističnem traktatu z naslovom "Drevo življenja", je sv. Bonaventura v zgodbi o treh modrih zapisal: "Tudi ti, moja duša, se pridruži trem modrim in skupaj z njimi moli ponižnega Boga, ki leži v jaslih." Izraz "tudi ti" ponavlja v vsakem poglavju svoje knjižice: "Tudi ti se veseli s sivim Simeonom in ostarelo Ano /.../ Tudi ti pospremi svojega Odrešenika h krstu v reki Jordan /.../ Skupaj s svojim učiteljem tudi ti raziskuj skrivnosti puščave /.../ Kot Zahej sprejmi tudi ti pod svojo streho svojega ljubečega pastirja." Bonaventura opisuje molitev, ki bi jo danes lahko poimenovali "sodoživljanje svetopisemskega dogajanja". Ta način molitve ima svoje začetke že v zgodnjem meništvu. Pozneje se je razvijal v srednjeveških samostanih, pogosto pa ga srečamo v Frančiškovi duhovnosti. Frančišku je bil Kristus Božji otrok, čigar rojstvo je zelo močno podoživljal, kar kaže tudi praznovanje božične noči na Grecciu. Na gotskih upodobitvah lahko pogosto vidimo sv. Frančiška, ki ljubkuje otroka. Kristus je bil zanj tudi kralj, ki vzbuja strahospoštovanje. Opazoval ga je lahko na bizantinskih apsidah in romanskih upodobitvah križanja. Doživljal pa ga je tudi kot revnega in preprostega človeka, ki je hodil po palestinskih cestah. Po teh poteh je hodil z njim in sodoživljal čudeže. Spremljal ga je v vrtu Getsemani, z njim potil krvavi pot, nosil križ na Golgoto in trpljenje doživljal tako globoko, da je čudežno prejel Kristusove rane.
Tako lahko besedilo sv. Bonaventura "Bodi tudi ti poleg in sodoživljal Jezusovo življenje" razumemo s stališča Frančiškove duhovnosti. Ta način molitve se je zelo hitro razširil tudi drugod, tudi zaradi tega, ker ga je sv. Ignacij Lojolski vključil v svojo knjižico o duhovnih vajah. 
Za sv. Frančiška je imelo posebno težo Gospodovo trpljenje, ki ga je sodoživljal s pomočjo psalmov.

Molitveno bogoslužje Gospodovega trpljenja
Ob Karlu Velikem se je zlasti znotraj laičnih krogov poleg "službenega brevirja" razvijalo privatno molitveno bogoslužje. Tudi Frančišek je oblikoval osebno molitveno bogoslužje (officium) Gospodovega trpljenja. Kdor ta officium samo površno prebere, ne bo našel drugega kot verze iz psalmov in nekaj svetopisemskih citatov. Če pa ga podrobneje analiziramo, ugotovimo, da so v besedilu prepleteni stavki iz psalmov, nove zaveze in osebni dodatki. Vsa ta besedila so sestavljena kot mozaik. Frančišek je imel namreč zelo svoboden pristop do psalmov. Včasih je združil vodilne misli različnih psalmov, nekatere stavke enostavno izpustil ali določene misli dodatno razširil. Že v zgodnji mladosti, ko je obiskoval šolo pri sv. Juriju v Assisiju, se je na pamet naučil psalme, ki so bili skupaj z evangeliji sestavni del šolskih besedil.
Nastanek Frančiškovih psalmov si lahko predstavljamo približno takole: Frančišek ima pred očmi nek dogodek iz Gospodovega življenja, ki ga je poglobil z besedami iz psalma. Dodal je svetopisemske citate ali svoje besede. Gotovo ni vedel kateri psalm je uporabil. Pri bogoslužju Gospodovega trpljenja je osrednjega pomena Jezusova pot od velikonočnega četrtka do velikonočnega jutra. Besede iz naslova "bogoslužje Gospodovega trpljenja" nas lahko zavedejo, kajti Frančišek ni imel pred očmi samo Gospodovega trpljenja, ampak tudi ostale postaje odrešenjskega dogajanja. Omenjeno je npr. stvarjenje sveta, psalm dnevne molitvene ure na veliki petek pa ne omenja samo Kristusove smrti, ampak tudi vstajenje človeka iz smrtnega prahu in Kristusov prihod k sodbi. Frančiškov officium vsebuje celotno velikonočno skrivnost, kot se glasi po povzdigovanju: "Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi."

Frančiškovo bogoslužje obsega pet različnih shem, ki si sledijo glede na bogoslužno leto. Prva shema "sveto tridnevje in med letom" vsebuje sedem psalmskih sestavljank, ki imajo podoben okvir. Sem spada Očenaš, Slava Očetu, hvalnica in antifona, ki se začenja z besedami sveta Devica Marija. Frančišek se je ob začetku vsake molitvene ure zavestno postavil pred troedinega Boga, angele in svetnike, ki naj bi njegovo molitev spremljali ter podpirali. Čutil se je povezanega s Cerkvijo v nebesih in je obhajal liturgijo, ki je povezovala nebesa in zemljo.
Zanimivo je, da Frančišek bogoslužje začenja s sklepno molitveno uro na veliki četrtek. Psalm, ki ga je oblikoval, vsebuje citate iz osmih različnih psalmov. K temu je dodal še novozavezne Božje nagovore in osebne dodatke.
Tu se bomo posvetili zlasti temu psalmu in Marijini antifoni.

Antifona
Sveta Devica Marija,
ni tebi enake
med vsemi ženami sveta,
hči in dekla
vzvišenega in najvišjega Kralja, Očeta v nebesih,
mati najsvetejšega Gospoda našega
Jezusa Kristusa,
nevesta Svetega Duha;
prosi za nas,
skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
in vsemi nebeškimi močmi
in z vsemi svetniki,
svojega presvetega ljubljenega Sina,
Gospoda in Učenika.

Psalm 1
1O Bog, razkril sem ti svoje življenje:
ti si postavil moje solze pred svoje obličje (Ps 55,9).
2Vsi moji sovražniki so snovali zoper mene zlo,
posvetovali so se skupaj (Ps 40,8).
3Zoper mene so postavili zlo namesto dobrega:
sovraštvo namesto moje ljubezni (Ps 10,5).
4Namesto da bi me ljubili, so me obrekovali,
jaz pa sem molil (Ps 108,4).
5Sveti moj Oče, Kralj nebes in zemlje,
ne oddalji se od mene:
kajti stiska je blizu
in ni ga, ki bi mi pomagal (Ps 22,12).
6Naj se umaknejo moji sovražniki nazaj,
kadarkoli te bom poklical:
glej, spoznal sem, da si ti moj Bog (Ps 55,10).
7Moji prijatelji in moji najbližji
so se strnili in se postavili zoper mene:
moji sorodniki so obstali daleč (Ps 37,12).
8Oddaljil si od mene moje znance,
označili so me za gnusobo zanje.
Izdan sem bil in brez možnosti za rešitev (Ps 87,9-10).
9Sveti Oče,
ne oddaljuj od mene svoje pomoči:
moj Bog, ozri se name, da mi pomagaš (Ps 21,20).
10Pohiti in mi pomagaj:
Gospod, Bog moje rešitve (Ps 37,23).
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Jezus, dejanski molivec
Ta psalm je tožba in prošnja. V njem trpeči prosi pomoči. Govori o svoji stiski in toži zaradi svoje zapuščenosti. Za 'JAZ' in 'MOJ', za 'TRPEČIM' stoji Jezus. Frančišek opazuje Jezusa pri moljenju psalmov in tematizira njegovo tožbo, prošnjo in zaupanje. Psalmi in celotna stara zaveza usmerjajo k Jezusu.
L. Lehmann je zapisal: "Frančišek (in tisti, ki moli te psalme) se v JAZ identificira z Jezusovo tožbo, prošnjo in zaupanjem, odvisno od situacije v kateri se nahaja." Frančišek je ravno v zadnjih letih svojega življenja zelo trpel. Lehmann meni, da je v Kristusovem trpljenju našel tolažbo zase in za vse, ki bodo med trpljenjem molili psalme. Frančišek se je vživel v Jezusa - čuti se vključenega v njegovo trpljenje. To je bila mogoče tudi njegova pot do Kristusovih ran. "Kdor se tako pogosto vživi v Jezusovo trpljenje in v scene križanja, tistemu se lahko na telesu izoblikujejo posledice in znamenja Jezusovega trpljenja. Tisti bo prežet z vsem, kar v svoji notranjosti premišljuje in sodoživlja, ter bo postal podoben tistemu, kateremu sledi z vsemi močmi svojega telesa in duha."

Z Jezusom na Oljski gori
Frančišek v tem psalmu sodoživlja izdajo in aretacijo Jezusa. Občutimo lahko, kako Jezus od strahu joka, poti krvavi pot in moli k Očetu: "O Bog, moje solze si postavil pred svoje obličje". Lahko smo priče obsodbe, ki jo izreče veliki zbor (verz št. 2) in čutimo njegovo razočaranje nad dejstvom, da mu dobroto poplačajo z zlom in ljubezen s sovraštvom.
V sedmem verzu slišimo kako Jezus toži, ker so ga zapustili prijatelji in znanci, ko je postalo nevarno. Omenjene so Petrove besede, ko ga zataji; Judovo izdajstvo in Jezusova zapuščenost. Kdor se vživi v Jezusovo vlogo, ne ostane na Oljski gori s solzami v očeh, ampak z Jezusom misli na Očeta: "Sveti Oče, ne oddaljuj od mene svoje pomoči. Moj Bog, ozri se name, da mi pomagaš. Pohiti in mi pomagaj Gospod, Bog moje rešitve." Kdor moli ta psalm v velikonočnih dnevih, se mu razkrije Jezusovo trpljenje, žalost in razočaranje pa tudi močno zaupanje v Očeta, ki ga spodbuja.
Psalm pri jutranjicah nas popelje z Jezusom v noč skrivnosti, psalm pri prvi molitveni uri pa nas živo spomni na dramatične dogodke pred rimskim oblastnikom Poncijem Pilatom. Druga molitvena ura nas popelje pod križ, ob tretji pa postanemo priče Jezusove smrti. Večernice so že hvalnica zaradi odrešenja vsega človeštva. Frančišek se ne zaustavi samo ob trpljenju, ampak gleda naprej, na vstajenje in ponovni Kristusov prihod.
Od Frančiška se lahko naučimo kreativne molitve psalmov. Po njegovem zgledu si lahko sestavimo svoje psalme za različne življenjske situacije.