Sv. Leonard Portomavriški (1676–1751) je bil stanoviten v strogem spokorniškem življenju, vdan molitvi in kontemplaciji ter v apostolskem žaru za zveličanje duš. Proslavil se je kot veliki ljudski misijonar po vsej Italiji. Njegove pridige so bile polne dramatike, prodirale so do globin duš. Po sv. Alfonzu Liguoriju je bil največji pridigar 17. stoletja.

Močno je pospeševal pobožnost križevega pota. Križev pot je bil zanj zdravilo proti manam, očiščenje od razuzdanih strasti, uspešen pripomoček za krepostno življenje.

Ljudje so prikupnega pridigarja imeli radi in so ga radi poslušali, čeprav je vsem stanovom kazal ogledalo njihovih napak. Na vozičkih so mu vozili bolnike, ker so vedeli, kako čuti z vsakim, ki je v stiski. Kot apostol Italije in Korzike je deloval v službi Boga in Cerkve, nikoli ni mislil nase, na svoj počitek, na zdravje ali kakršnokoli udobje.

V eni izmed pripovedi sv. Leonard daje napotke za dosego krščanske popolnosti. Pravi namreč:

Vse kar delate, vse delajte v čast in slavo Jezusa in njegovega presvetega imena. Če greste od doma, pojdite skupaj z Jezusom. Če potujete, potujte z Jezusom. Če greste v cerkev, vstopite z Jezusom. Jezus naj bo vedno z vami pri vseh vaših poslih. Naj bo med vami pri vaših pogovorih. Naj bo pri vas pri vašem počitku. Naj ne vzide sonce da ne bi bili z Jezusom in naj ne zaide in da vas ne pusti skupaj z Jezusom. Ime Jezusovo naj zjutraj prvo odpre vaša usta, ime Jezusovo naj zvečer zadnjo, ki vam bo zapečatilo usta.