dom, kakršen se mu je razodel v sanjah. To je zgodba o potovanju duše proti Bogu.Frančišek je bil v svoji mladosti nemiren duh. Bil je sanjač in veseljak - voditelj fantovskih zabav v Asiziju. Bil je nežna duša in trubadur. Bil je sin bogatašev, a za očetove pojme pretirano velikodušen do revežev. Bil je vojščak in vojni ujetnik. Bil je bolnik. Bil je iskalec. Bil je romar na poti v neznano. Bog je vanj položil silnice, skrite kažipote ljubezni, ki so ga usmerjale k Njemu. Vendar te iste silnice lahko rušijo odnose, oslepijo notranje oči, vodijo v greh in prinašajo obup. Romar neslutenih možnosti, na poti v neznano.
Ko se je z vso vnemo pripravljal na uresničitev svojih načrtov in je gorel od želje, da bi se udeležil vojnega pohoda, je Frančišek neke noči sanjal.Neznanec ga je popeljal v čudovit grad, poln viteškega orožja, bleščečih ščitov in druge viteške opreme, ki je krasila stene. Frančišek je bil očaran in presrečen, ko je ob svojem zbeganem vprašanju izvedel, da palača pripada njemu in njegovim vitezom. Še posebej ga je prevzela misel na prelepo nevesto, ki je stanovala v palači.Podžgan z nočno prikaznijo se je kmalu za tem pridružil papeški vojski, ki je bila na poti v južno Italijo. A prišel je le do Spoleta, kjer je imel naslednjo noč spet nenavadne sanje. Glas neznanca ga je poklical po imenu in zaslišujoče vprašal, kam se je odpravil. Ko je Frančišek razodel svoje namene, ga je neznanec vprašal: "Kdo ti more dati več, hlapec ali Gospod?" Frančišek je odvrnil: "Gospod!" Glas pa je spet vprašal: "Zakaj torej zapuščaš Gospoda, da bi sledil podložniku?" Frančiškov takojšnji odgovor je kot odmev Savlovega klica s poti v Damask: "Gospod, kaj hočeš, da storim?" (Apd 22, 10). Ko mu je bilo naročeno, naj se vrne v Assisi, je takoj ubogal. Vrnil se je in pričakoval razodetje Božje volje (prim. L3t II: 5-6).
Frančišku je bilo 23 let, ko je na poti doživel te sanje. Zakaj jim je prisluhnil? Gotovo je že pred tem imel mnogo prav tako živih sanj. Kaj je bilo posebnega v teh sanjah, da jih je Frančišek doživel kot Božji nagovor? Odpravil se je na vojni pohod, ki bi mu prinesel slavo viteštva v papeški vojski. Kdo bi mu lahko ponudil še več?
Zakaj je zaustavil svoje potovanje? Zakaj je bil sedaj pozoren in pripravljen slediti? Kako je prenesel ponižujoč poraz v bitki s Perugio? Kako je uspel premagati jezo, ki se je v njem kopičila v času ujetništva? Kakšna je bila vloga dolge in mučne bolezni, ki ga je za tem priklenila in razgalila vso njegovo nemoč? Kaj mu je pri Spoletu končno pomagalo uvideti nesmisel iskanja slave... slišati klic Ljubezni... začeti iskati njen Izvir... začeti novo romanje v neznano? To je romanje, kjer ne postavljamo več sami svojih ciljev. Vedno znova pa nas preseneča On, ki je pot, resnica in življenje.
Svetopisemski odlomki za osebno molitev
 |