Stara starša papeža Leona XIII. nista mogla imeti otrok. Leta 1767 pa je k njima prišel nek manjši brat ter jima svetoval, naj se priporočita sv. Ludviku, on jima bo od Boga izprosil milost, da bo njun zakon blagoslovljen s sinom. Svetuje jima tudi, naj otroku dasta ime Ludvik. Kar sta sv. Ludvika prosila, to jima je Bog po njegovi priprošnji tudi storil. Rojen je bil Ludvik, ki je bil kasneje srečni oče papeža Leona XIII.

Posvetil se je študiju pod vodstvom manjših bratov in napredoval v splošnem znanju in verskih resnicah. Razlagal je Božjo besedo  klerikom in laikom. Ljudje so se spraševali od kod mu znanje, ali mu je dano od Boga ali priučeno. Svete knjige so mu bile hrana za dušo in duhovno rast. Duhovnik je postal leta 1296, škof še istega leta. Kot škof je vsak dan povabil v goste 25 revežev, sam jim je opral roke in jim stregel. Ves vesel jim je lomil kruh, saj se je zavedal, da streže Kristusu. Zelo mlad prestopi prag slavne smrti in on, ki je na zemlji živel nedolžno, je bogat odšel v radost svojega Boga, da ga gleda iz obličja v obličje. Je najmlajši škof med manjšimi brati, ki je postal svetnik.