Slovenska minoritska provinca je na svojem izrednem provincialnem kapitlju, ki se je odvijal 6. in 7. novembra 2019 sprejela sklep, da s 1. avgustom 2020 upravljanje župnije Javor vrne ljubljanski nadškofiji. Sveta maša ob slovesu bratov minoritov od župljanov župnije Javor je bila v nedeljo, 26. julija 2020 in jo je ob somaševanju še nekaj bratov vodil provincialni minister slov. minoritske province, p. Igor Salmič. Pridigo (glej slovo od župnije Prežganje), govor ob slovesu, ter zapis v župnijskem listu najdete spodaj.

Poslovilni govor člana ŽPS v Javoru, g. Janeza Žagarja

(Prirejeno po zvočnem zapisu.)

Kot vedno, mene doletijo prijetni pa tudi manj prijetni govori, zato tudi ta ob dogodku slovesa …

Veste, kako je pri nas v Javoru. Vedno smo veseli, ko pride novi župnik, še bolj pa smo žalostni, ko odide.

Sedaj bi se rad vrnil v preteklost. Čeprav je p. provincial že naredil kronologijo in veliko povedal o tem, čemer sem mislil jaz, pa moram reči, da nekatere stvari sem jaz pozabil, nekatere pa je tudi on pozabil, zato je prav, da se še skupaj kaj spomnimo.

Jaz sem nekako tistih let, da sem lahko obdobje minoritov v Javoru spremljal od začetka pa do danes. V svojem doživljanju naj se zato vrnem v mladost. V prvih letih sem kot majhen poslušal še župnika, ki je govoril s prižnice. Ko pa so prišli minoriti v Javor, prvi je prišel p. Mirko Pihler, nato, p. Gavdencij Skledar in p. Tarzicij Kolenko ter tako naprej, so se nam nekako približali, posebej mladini, otrokom, in je hoditi v cerkev postalo bolj prijetno, pa tudi bolj zanimivo, kot pa prej, ko smo se malo bali.

V tistem obdobju, leta 1968, so Beatlesi že razpadli, mi pa smo z brati minoriti v Javor dobili Minores, ki so nam kakšno lepo zaigrali. Mislim pa, da smo v tistem obdobju, tudi po zaslugi Staneta Zadravca v cerkvi prišli do novih elektronskih orgel. (…) V glavnem, maše so sčasoma postale bolj dinamične. Ko smo mi mladi odraščali naprej, pa so patri rekli, da mora mladina začeti brati tudi berila, tega ne morejo delati samo duhovniki. Na pomoč so kot bogoslovci vskočili še Slavko Stermšek pa tudi p. Franček Čuček, ki so nam pomagali premagati tremo in smo začeli počasi brati berila, pa tudi razne govore je mladina imela, in tako naprej. Se pravi, vedno je bilo zanimivo. V 50 letnem obdobju minoritov v Javoru je bilo vedno pestro, vedno se je nekaj dogajalo, tako da vas bomo imeli v zelo, zelo lepem  spominu. Žal nam je, ker odhajate, ampak ohranili pa vas bomo v lepem spominu.

No, minoriti pa so bili tukaj zgoraj že, ko se je rodil naš zadnji župnik. Letos poleg našega farnega žegnanja proslavljamo tudi 50 letnico njegovega rojstva, zato ob današnjem dnevu tudi njemu čestitamo ter se mu zahvaljujemo za njegovo delo. Zahvaljujemo se tudi minoritom, za vaš prispevek in delo, dolgoletno delo v Javoru. In za lepe trenutke. Tako bi najprej izročil spominsko fotografijo naše Javorske cerkve vam, g. provincial. Upam, da vam bo v spomin na župnijo Javor. (izročitev fotografije)

V upanju, da nimam predolgega govora, bi želel še nekaj dodati. V tistem času, po montaži orgel, je p. Anton Zajc obnavljal tudi cerkev na pokopališču, potem je večja obnova bila za časa p. Jožeta Petka – cerkev in župnišče. V času p. Janka Gašpariča, ki je bil pri nas dvakrat župnik, je župnija pridobila orgle. Ko je bil p. Janko pri nas v Javor prvič župnik, je oživil tudi župnišče, da smo lahko župnišče začeli uporabljati za vse splošne zadeve. V samih začetkih smo imeli verouk samo v cerkvi. Obnovili smo tudi zakristijo in tlake v farovžu. Vedno se je nekaj dogajalo in upam, da se bo tudi naprej, če bodo le volja in sredstva. (…)

Hotel sem namreč vse našteti po letnicah, pa sem se bal, da se bom kaj zmotil, zato tega nisem storil. Skratka ob koncu tega govora bi se vam zares rad še enkrat za vse zahvalil.

P. Janezu čestitamo in mu želimo vse najboljše za 50 let. Ker pa odhaja na novo službeno dolžnost, smo mu farani pripravili tudi »poverilno pismo«, da ga bodo tam lažje sprejeli. Še enkrat hvala lepa. (izročitev darila)

--------------------------

Nato je p. Janko Gašparič prebral sestavek, ki ga je ob slovesu zapisal nekdanji župnik p. Jože Petek. P. Janko je obenem izkoristil priložnost ter ob tem dodal še nekaj svojih misli. Podobno je storil tudi ob slovesu na Prežganju.

JAVOR – župnijski list (julij 2020)

Dragi župljani župnije sv. Ane v Javoru,

na izrednem kapitlju Slovenske minoritske province, ki je potekal 6. in 7. novembra 2019 v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, smo bratje minoriti sprejeli težko odločitev, da po več kot petdesetih letih s 1. avgustom 2020 zapustimo župnijo sv. Ane v Javoru. Razlog zanjo je v vedno večjem pomanjkanju poklicev med minoriti, ki ga močno občutimo predvsem v zadnjih desetih letih. Po eni strani še oskrbujemo veliko število samostanov in župnij, po drugi strani pa število bratov strmo pada, tudi zaradi nepredvidenih zgodnejših smrti. Trenutno nimamo nobenega kandidata v vzgoji, kar posledično pomeni, da še vsaj sedem oz. osem let ne bo nobenega novega redovnika z večnimi zaobljubami oz. duhovniškim posvečenjem.

Minoritski red v zadnjih letih zelo poudarja razsežnost bratstva, pa tudi v dokumentih in zakonodaji je opaziti močno zavedanje, da mora biti v vsakem samostanu zagotovljeno zadostno število bratov za dostojno bratsko življenje. Iz tega razloga smo na omenjenem izrednem kapitlju poleg tega sprejeli odločitev o zaprtju še nekaterih drugih postojank. Upamo, da ste našo odločitev zato sprejeli z razumevanjem, čeprav se zavedamo, da sta ob tem dejstvu verjetno pri kom navzoča tudi žalost in razočaranje.

Bratje minoriti smo v Javor prišli leta 1968, ko nam je bilo zaupano upravljanje župnije sv. Ane. Upravljali smo jo iz Sostra, kjer smo odprli svojo postojanko leta 1965. Vedno večje število bogoslovcev je privedlo do tega, da smo lahko leta 1972 postali samostojna Slovenska minoritska provinca. Veliko bratov se je zvrstilo v vaši župniji, v prvih letih so bili to predvsem novomašniki, in mnogi se z velikim veseljem spominjajo let, ki so jih preživeli med vami. Med njimi so bili: p. Gavdencij Skledar, p. Tarzicij Kolenko, p. Anton Zajc, p. Mirko Pihler, p. Andrej Kropej, p. Alojz Klemenčič, p. Janko Gašparič, p. Jože Petek in p. Janez Ferlež.

Skupaj smo praznovali nekaj lepih obletnic, izpostavili bi predvsem leto 2008, ko smo obhajali 100 let posvetitve cerkve in 40 let delovanja minoritov v župniji. Ob tej priložnosti sta novo fasado pridobila cerkev in župnišče. Poleg tega se je na župnišču na novo prekrila streha ter uredila tudi notranjost.

Dragi župljani! Iz srca smo vam hvaležni, da ste nas od samega začetka sprejeli za svoje in da so se vsi bratje minoriti med vami počutili domače. Zahvaljujemo se vam za vso človeško bližino, za duhovno in materialno podporo, tudi pri omenjenih obnovitvenih delih.

V zavesti svoje grešnosti se vam želimo opravičiti za vse, kar smo storili napak in smo morda koga prizadeli s svojim ravnanjem.

Prepričani smo, da je dobri Bog do sedaj obilno blagoslavljal vašo župnijo, zato se mu zahvaljujemo za vse, kar smo od njega prejeli v obdobju našega medsebojnega sodelovanja.

Z vami želimo biti povezani v duhu in molitvi še naprej. Kot izraz naše hvaležnosti bomo z vami obhajali sveto mašo, pri kateri se bomo kot bratje Slovenske minoritske province poslovili od upravljanja vaše župnije. To bo na sam praznik župnijske zavetnice sv. Ane, v nedeljo, 26. julija 2020, ob 10. uri.

Dragi župljani! Želimo vam obilo prijetnih trenutkov in lepega sodelovanja z novim dušnim pastirjem, ki mu bo zaupana vaša župnija. Na vaših nadaljnjih poteh naj vas vedno spremlja Božji blagoslov in priprošnja svetega Frančiška Asiškega, ki je bil preko bratov minoritov navzoč v vaši župniji.

Mir in dobro!

Bratje minoriti