Zlata kolajna za zasluge p. Placidu Corteseju
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je 8. februarja 2018 minoritom iz bazilike sv. Antona v Padovi vročil posmrtno zlato kolajno za civilne zasluge, ki jo je podelil mučeniškemu patru Placidu Corteseju (Cres, 1907–Trst, 1944), katerega zadnja leta življenja ter trpljenje in smrt so bili tesno povezani s Slovenci.
Provincialni dan
Letošnje srečanje bratov – provincialni dan - je bilo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 2018, v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Uvodna razmišljanja z vsebino: Kako vidim bratsko življenje in apostolat v samostanih in v provinci v prihodnje, so pripravili: p. Slavko Stermšek, p. Cristian Balint in p. Damjan Tikvič. Delo po skupinah in skupni pogovor sta nakazala določene smernice, ki jih naj upošteva redni provincialni kapitelj pri pripravi štiriletnega programa province.
Razstava detajlov piranske Carpaccieve oltarne pale obeležuje častitljivo 500-letnico nastanka slike
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ UBALDA TRNKOCZYA detajlov piranske Carpaccieve oltarne pale s katero obeležuje samostan častitljivo 500-letnico nastanka slike in 700-letnico posvetitve minoritske cerkve sv. Frančiška Asiškega v Piranu.
Srečanje prov. definitorija z gvardijani
Vsakoletno srečanje prov. defintorija z gvardijani je potekalo 23. in 24. januarja v 2018 v minoritskem samostanu bl. Antona M. Slomška v Olimju. Srečanje je bilo namenjeno refleksiji redovnega življenja v preteklih štirih letih in načrtovanju rednega XV. provincialnega kapitlja, ki bo potekal v mesecu aprilu 2018. Srečanja se je udeležil tudi generalni asistent p. Miljenko Hontić, ki nam je spregovoril o službi gvardijana.
Diakonsko posvečenje
Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ je 2. januarja 2018 v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju v diakona posvetil br. Vladimirja Rufina Predikaka.
Duh Assisija
27. oktobra se vsako leto spominjamo molitvenega dogodka, ko je papež sv. Janez Pavel II. leta 1986 povabil predstavnike svetovnih verstev v Assisi, da skupaj molijo za mir. Tako smo se bratje minoriti in nekateri drugi redovniki skupaj z verniki tudi letos zbrali k molitvi za mir. Ob molitvi Frančiškovega rožnega venca smo poromali do cerkve sv. Urha - Sostro. Tam je sledila sv. maša, ki jo je daroval kapucinski novomašnik br. Luka Modic. V pridigi je poudaril kako je zemeljsko življenje zaznamovano z bojem s starim človekom. Zato je sprava med nami nujno potrebna. Šele takrat, ko je mir v naših srcih, smo resnično božji otroci.
Naši misijonarji
P. Martin Kmetec deluje v Istanbulu – Turčija.
P. Miha B. Majetič vrši misijonsko poslanstvo v Astani – Kazahstan.
P. Tomaž Majcen je pričevalec v Kopenhagnu – Danska.
Vsak izmed njih želi izvrševati besede, ki so zapisane v Konstitucijah minoritskega Reda: Gospod Jezus Kristus, ki ga je poslal Oče, želi, da se vsi ljudje zveličajo in prispejo do spoznanja resnice. Ubogim je oznanil evangelij, da bi ljudje postali deležni Božje narave. To poslanstvo je predal Cerkvi, da ga izvaja naprej. Pri tem poslanstvu želi sodelovati tudi naš serafinski Red z apostolskim delovanjem v misijonih. Red naj pospešuje in širi misijonsko dejavnost kot nalogo, ki jo je od Cerkve prejel sv. oče Frančišek, naj si bo to med narodi in ljudstvi misijonskih področij ali v Cerkvah, ki že dalj časa obstajajo, pa životarijo zaradi slabosti ali pomanjkanja.
Olimje
Slovesno praznovanje Marijinega vnebovzetja se je začelo s procesijo z Najsvetejšim in kipom Marije Spremljevalke po vasi Olimje z blagoslovi ob kapelicah. Nato je sledila slovesna sv. maša, ki jo je ob somaševanju domačih in sosednjih duhovnikov daroval celjski opat, g. Marjan Jezernik. Pri procesiji so sodelovali godba na pihala iz Svetine nad Štorami in člani raznih društev.
Turnišče
Slovesno sveto mašo na praznik Marijinega vnebovzetja je v cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz ob somaševanju murskosoboškega škofa msgr. Petra Štumpfa in prov. ministra p. Milana Kosa. Slovesnost je sovpadala s 750. obletnico prve pisne omembe Marijinega romarskega svetišča v Turnišču.
Sveti Maksimilijan Kolbe: njegova preroška vizija živi dalje
Leti 2016 in 2017 sta posebej pomenljivi kar se tiče dediščine, ki nam jo je zapustil sv. Maksilmilijan Kolbe. Omenjeni letnici namreč označujeta: prva 75. obletnico njegove mučeniške smrti in druga stoto obletnico ustanovitve Vojske Brezmadežne (V. B.). Zelo pomembno se mi, da se v tem pismu nekoliko zaustavim ob premišljevanju zgleda mučenca ljubezni iz Auswitza. Namen je torej poiskati tiste spodbude in motivacije, ki naj bogatijo življenjsko poslanstvo našega Reda. Svetnikovo besedo in njegov zgled je treba ovrednotiti in postaviti v današnji čas, in to je lahko bratom minoritom vedno nova pobuda za bolj poglobljeno ter apostolsko rast.