Leta 1205 se Frančišek po naključju sreča z gobavcem, ki vzbudi v njem stud in grozo. Gobavci so živeli zunaj mestnega obzidja in so bili za družbo že pokopani. Pod vplivom starozaveznega pojmovanja, da je gobavost posledica greha, ki izloči človeka iz verskega občestva, ter zaradi neozdravljivosti in nalezljivosti bolezni so gobavci živeli v popolni izolaciji. Frančiškov prvi odziv je beg, vendar se zaradi neke notranje sile kmalu ustavi, obrne in približa gobavcu ter mu z miloščino da poljub miru.
Frančišek se v srečanju z gobavcem, ki ga kljub gnusu poljubi, sreča s trpljenjem. Ali ni trpljenje predokus smrti? S tem ko se Frančišek resnično sreča s trpečim človekom in se mu do kraja približa, tvega lastno udobje in zdravje. S tem dejanjem se Frančišek spravi z lastno smrtjo, na nek način umre, sprejme lastno izničenje, tisto, ki ga je doživel Kristus na križu. S tem dejanjem Frančišek za vedno prestopi mejo, ki je ločevala sloj bogatih od revnih. Gobavec postane zanj simbol izrinjenih, predstavnik vseh tistih, ki komajda životarijo. V Frančiškovem objemu gobavca obstaja bistveno, česar ne morejo izraziti besede. To je novi odnos, ki že temelji na veri, da je izvir in gibalo vsega - Ljubezen. Na tej točki Frančišek začne novo življenje.
Cilj duhovnih vaj ni oditi iz resničnosti sveta in si zapirati oči pred trdoto življenja, marveč iti vase z zavestjo, ki jo imam o svetu, človeku in njegovem trpljenju.
-
Razmišljaj o zidu, ki loči revne od bogatih, "gobavce" od družbe.
-
Razmišljaj o zidovih, ki ločujejo danes ljudi - sovraštvo, zavist, neodgovornost...
-
Misli na zidove, ki si jih zgradil, da bi lahko živel v "svojem" svetu.
-
Pomisli na osebe, ki jih ne prenašaš, ki se jih izogibaš. Tudi tebi more gobavec pomagati pri odgovoru na Božji klic.
Trpljenje bližnjega se me morda dotakne, morda me včasih prizadene. Ali pa ostanem brezbrižen, brez vsake skrbi, da bi z dejanjem, z molitvijo, besedo ali navzočnostjo lajšal bolečino. Trpljenje revnih, ubogih in izključenih ne zahteva le usmiljenja, pač pa svobodno sobivanje in solidarnost.
Ne želim videti gobavca. Nočem videti tega, kar se nanaša na trpljenje in smrt, saj je to del mojih temin. To me navdaja s strahom. Jaz pa bi rad živel, rad bi bil zdrav, rad bi si izbojeval svojo kariero, rad bi bil bogat... Zato ne želim gledati gobavca in ga ne poznam.
GOBAVECVsak nosi
svojega gobavca v sebi.
Gobavca, ki se ga boji,
pred katerim beži,
ki ga najraje taji,
a ubežati mu ne more,
ne njemu, ne njegovim ranam,
ne smradu,
ne prošnji po pomoči,
ne iztegnjenim ranjenim rokam.
In nekega dne,
morda,
zbere dovolj poguma
in mu ponudi roko -
gobavcu, ki živi v njem -
in v tistem trenutku
sta očiščena - oba.
Kakor metulj ne more skozi steklo, čeprav vidi svet na drugi strani, tako tudi jaz ne morem resnično živeti za steklom svojih sanj. Samo resničnost, čeprav krvava in težka, je kraj, kjer more živeti resnica.
Sveti Duh, le v Tvoji luči morem videti resnico o sebi. Vendar jo morem sprejeti le s tvojo pomočjo. Bodi moja luč. Bodi moj tolažnik. Bodi moja moč. Bodi moja ljubeča zahvala.
Svetopisemski odlomki za osebno molitev
 |