OBISK MISIJONARJA NADŠKOFA IN METROPOLITA MSR. DR. MARTINA KMETCA OFM Conv. V IZMIRJU
Na povabilo nadškofa metropolita msgr. dr. Martina Kmetca OFM Conv. sem bil pri njem na obisku od 21. do 28. februarja 2025 v Izmirju – Smirni, kjer je naslednik prvega škofa Smirnske Cerkve sv. Polikarpa. Gre za edino še živečo Cerkev od sedmih Cerkva o katerih lahko beremo v knjigi Razodetje.
Ob potresu leta 2020 v Turčiji je med ostalimi cerkvami bila močno poškodovana edina cerkev posvečena sv. Polikarpku, ki je del nadškofijskega sedeža v Izmirju. Po obnovi ostalih cerkva v Izmirju si nadškof p. Martin Kmetec močno prizadeva, da bi tudi ta cerkev bila temeljito obnovljena in obvarovana pred morebitnimi potresi ter ohranila vso bogato poslikavo, ki je v njej.
Temeljito obnovo cerkve je nadškof p. Martin Kmetec zaupal slovenskim mojstrom, pod vodstvom Mire Ličen Krmpotič. To pomembno zavetje krščanske vere v Turčiji so s finančnimi sredstvi podprli mnogi iz Slovenije kakor tudi prostovoljci, ki so tam pomagali pri najrazličnejših delih.
Ob godu sv. Polikarpa, 23. februarja, je potekalo tridnevno praznovanje z navzočnostjo okrog 160 romarjev iz Slovenije, ki ga je organiziral piranski župnik. Ob tem je potekalo tudi srečanje pobratenih mest Pirana in Izmirja. Navzoči so bili tudi ljubljanski nadškof p. Stanislav Zore OFM, upokojeni koprski škof Jurij Bizjak, in nekateri duhovniki, ter soprog predsednice RS dr. Aleš Musar.
Na predvečer praznika sv. Plikarpa smo bili deležni lepega koncerta v počastitev desetletnice pobratenja Pirana z delom Izmirja. V besedah pozdravov smo z obeh strani slišali veselje ob uspešnem sodelovanju, podobnih pogledih na prihodnost sveta, ki, kljub različnosti, zmore dejanja za skupno dobro. Podžupan Pirana Christian Polleti je omenil pomembno delo akademske umetnice Mire Ličen Krmpotič, ki dokazuje, da sta mesti povezani tudi s skupnimi temelji miru, razumevanja in razvoja. Veleposlanik Republike Slovenije v Turčiji Gorazd Renčelj je prepričan, da ti dnevi niso le dokaz prijateljstva med mestoma, ampak tudi med dvema državama, dvema narodoma. Vesel je, da je delo misijonarja nadškofa p. Martina Kmetca povezalo vse, ki dobro mislijo. Vsi govorniki so poudarili moč kulture, ki povezuje. Glasba je bila tista, ki je predstavljala Piran, Slovenijo in prijateljstvo, spoštovanje v različnosti. Z bogatim, zanimivim in tehtnim izborom skladb klasične glasbe je navdušila družina Tomac Krečič. Oče Simon in mama Anamarija sta žarela v skupnih nastopih s hčerami, ki so navdušile vsaka s svojim instrumentom, vsi skupaj pa s predanostjo glasbi, ki ne pozna meja jezika in različnih kultur.
MePZ Georgios iz Pirana se je predstavil z deli slovenskih skladateljev, s priredbami ljudskih in umetniških, ki so v polno dvorano kulturnega centra prinesle obilico slovenskega pevskega duha. Večer se je nadaljeval s turško folkloro in ansamblom, ki je podčrtal resnico o razlikah, ki bogatijo in glasbi, ki je univerzalni jezik.
V nedeljo, na praznik sv. Polikarpa, je sledilo srečanja z delom nadškofa p. Martina Kmetca, z omenjeno obnovo, predvsem pa s skupno sv. mašo v izmirski stolnici sv. Janeza in z ogledom ter blagoslovom obnovitvenih del v cerkvi sv. Polikarpa.
Na poti h koreninam krščanstva smo romarji kakor domači verniki obhajali sveto mašo v katedrali sv. Janeza v Izmirju. Slovesnost, ob somaševanju škofov in duhovnikov, je vodi in nas nagovoril nadškof p. Martin Kmetec. V poldanskih urah smo v cerkvi sv. Polikarpa spoznali, kako veliko delo je z ekipo ustvarila akademska slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič. Predstavila nam je obnovo cerkve sv. Polikarpa, ki je del nadškofovega sedeža v tem velikem mestu. V dveh letih so ustvarili pravi čudež. Nadškof p. Martin Kmetec se je zahvalil vsem darovalcem iz Slovenije in se priporočil za pomoč naprej. Dela še niso končana, štiristo let stara cerkev bo morala biti deležna še mnogih del. Potrebno še bo precej denarja in pridnih rok tako mojstrskih kakor prostovoljnih. Upamo, da se bodo obnovitvena dela lahko nadaljevala.
Tretji dan smo poromali v Efez v Marijino hišo, ki je romarsko središče nadškofije. Z zahvalno mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof p. Stanislav Zore smo še počastili devico Marijo in se Bogu zahvalili za vse opravljeno delo in milosti, ki smo jih deležni kristjani znotraj vesoljne Cerkve. V večernih urah je bilo v osrednjem kulturnem centru v Izmirju odprtje samostojne razstave likovnih del akademske slikarke Mire Ličen. “Samo ljubezen ustvarja,” je naslov razstave in življenjsko vodilo izredne umetnice. Razstavljena dela so v minulih dveh letih nastala v Turčiji, kjer restavratorka obnavlja cerkev sv. Polikarpa. Ob lepem nagovoru nadškofa p. Martina Kmetca in razstavljenih slikah lahko govorimo o novi obliki in načinu misijonarjenja v tem svetu v današnjem času, ki prav tako ni naklonjen evangeliju kot je bilo to v času mučenca sv. Polikarpa.
Nadškofu p. Martinu Kmetcu se iskreno zahvaljujem za povabilo in priložnost, da sem smel biti navzoč ob tako lepih trenutkih in obenem pomembnih za tamkajšnjo krajevno Cerkev.
p. Milan Kos, prov. minister
SVETOLETNO ROMANJE MLADIH V RIM
Od 27. julija do 3. avgusta 2025 bo potekalo svetoletno romanje mladih v Rim. Romanje bomo organizirali tudi bratje minoriti. V okviru romanja se bomo prve tri dni ustavili v Assisiju na 9. mednarodnem srečanju mladih Giovani verso Assisi (Mladi na poti v Assisi) z naslovom LUČI UPANJA. Ostale dni bomo preživeli na mednarodnem srečanju v Rimu. Prijavo na romanje je zaradi organizacije potrebno oddati do 15. marca 2025. Prijave sprejema: p. Danilo Holc; e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Prijavite se lahko tudi pri nas v samostanu ali župnijski pisarni.
Cena za romanje bo 200 EUR. Ostale stroške bo poravnala Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa in domača župnija. Lepo vabljeni!
Misijonar upanja Toni Brinjovc OFMConv
Upa tisti, ki se zaupa
Minoritski pater Toni Brinjovc je že drugo leto gvardijan redovne skupnosti, župnik in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori. Z njim smo se srečali v teh res pomenljivih dneh. … In sicer pred bližajočim se praznikom Jezusovega darovanja, Svečnico, to je pred Dnevom posvečenega življenja, in praznikom Lurške Matere Božje, posebej pa še pred Svetovnim dnem bolnikov v jubilejnem letu 2025, v katerem nas Cerkev vabi, naj postanemo »romarji upanja«.
Oglejte si video posnetek pogovora tukaj.
Članek je objavljen na Vatican News.
Trajna vzgoja in provincialni dan
Dnevi trajne vzgoje za starejše brate Slovenske minoritske province sv. Jožefa so letos potekali v minoritskem samostanu bl. Antona Martina Slomška v Olimju. Potem, ko smo se v lanskem permanentnem vzgojnem srečanju poglabljali v Konstitucije našega reda smo tokrat v dopoldanskem času prebirali, komentirali in spoznavali Geralne in Provincijske statute; v popoldnevih pa smo prisluhnili p. Antonu Borovnjaku, ki nam je spregovoril o liturgičnih temah – zakramentih uvajanja.
Zadnji dan srečanja smo obhajali provincialni dan na katerem smo se zbrali skoraj vsi bratje in prisluhnili zanimivemu predavanju generalnega asistenta CEF-a p. Igorja Salmiča, ki nam je spregovoril na temo: Molitveno bogoslužje pri Frančiškovih bratih nekoč in danes. V delu po skupinah smo ugotavljali, kako danes po naših bratstvih poteka molitveno bogoslužje; kaj lahko storimo, da bi ga poživili; in na kakšne načine lahko molitev brevirja ponudimo tudi vernikom. Naše Vodilo in Frančiškovi zapisi nas vabimo, da kot Frančiškovi bratje z globoko vero, veseljem in vztrajnostjo opravljamo skupno molitveno bogoslužje ter na takšen način s Kristusom molimo in prosimo za zemeljsko Cerkev.
Pomenljive in vzpodbudne so bile tudi besede prov. ministra p. Milana Kosa, ki je med pridigo pri zaključni sv. maši dejal: Frančiškovi bratje smo znamenje upanja za ta svet le, če živimo našo posvečenost kot praznik in vero kot največjo srečo.
p. Janez Šamperl
Božično voščilo
Dragi Frančiškovi bratje in sestre!
V jubilejnih letih 2023–2026 hodimo po poti hvaležnosti in praznovanja. Spominjamo se dogodkov iz življenja sv. Frančiška Asiškega ter ob tem želimo poglobiti svojo pot zvestih Jezusovih učencev ter Frančiškovih bratov in sester. Žal pa živimo v času, zaznamovanem z dramatičnimi situacijami, ki povzročajo obup in nam preprečujejo, da bi na prihodnost gledali z vedro dušo: tragedije vojn, družbene krivice, neenakost, lakota, izkoriščanje ljudi in stvarstva … Pogosto nas to pripelje v stanje, ko čutimo negotovost prihodnosti in ne vidimo jasnih izidov svojih načrtov, s čimer tvegamo, da živimo brez upanja, postanemo ujetniki dolgčasa in malodušnosti … Zato smo prav vsi še kako potrebni oznanila upanja.
Izredni provincialni kapitelj
Bratje slovenske minoritske province sv. Jožefa smo 28. in 29. oktobra 2024 v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju obhajali izredni provincialni kapitelj.
Potem, ko so bile zadnja leta prenovljene Konstitucije reda in Generalni Statuti je sledila tudi prenova Provincialnega Statuta.
Ob navzočnosti generalnega asistenta CEF-a p. Igorja Salmiča smo sprejeli prenovljeno besedilo.
Pogosto je bilo poudarjeno naj ne bo to samo pravno besedilo, ki bo urejalo naše redovno življenje v provinci ampak predvsem aktualizacija Frančiškove karizme v današnjem času, ki naj nam da nove gorečnosti za dosledno in navdušeno življenje za katerega smo se odločili. K temu nas še posebej nagovarjajo tudi jubilejna Frančiškova leta, ki jih obhajamo.
Izredni provincialni kapitelj je bil tudi priložnost za konventualno obhajanje evharistije in za skupno molitveno bogoslužje.
Umrl je p. Tarzicij (Anton) Kolenko
Bratje Slovenske minoritske province sv. Jožefa sporočamo,
da je 30. septembra 2024 v 83. letu zemeljskega življenja
v Gospodu zaspal
P. TARZICIJ (ANTON) KOLENKO,
redovnik in duhovnik slovenske minoritske province.
Slovesne zaobljube je izpovedal 4. oktobra 1965 v Zagrebu,
mašniško posvečenje pa je prejel 29. junija 1968 v Mariboru.
Bratje Slovenske minoritske province sv. Jožefa priporočamo
rajnega brata v vašo molitev.