pismo provincialnega ministra ob prazniku sv. Frančiška

Dragi bratje v sv. Frančišku!

»Ni bil več človek, ki moli, ampak je ves postal molitev.« To je zgoščeno in celostno pričevanje Tomaža Čelanskega o sv. Frančišku Asiškem.

Sv. Frančišek je bil častilec Boga. Ves svoj delokrog, svoje misli in pobude, svoje želje in dejavnost, svoje odnose z ljudmi in s stvarstvom, z brati, ki mu jih je Bog dal in z vso Cerkvijo, Frančišek poveže v svojo življenjsko naravnanost: hvaliti in slaviti Boga. Vse Frančiškove odnose je mogoče povezati v to temeljno bogočastno razpoloženje ...

Temeljni Frančiškovi teološki poudarki izvirajo najprej iz njegove molitvene povezanosti z bogoslužnim letom, kar je še posebej razvidno iz njegovega Molitvenega bogoslužja Gospodovega trpljenja, ter iz njegovega vživljanja v evharistično slavje, ki ga sam imenuje zakrament presvetega telesa in krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa (FOpom 1,10). V bogoslužnem letu Frančišek najde Kristusa, ki je rojen v Betlehemu; Kristusa, ki oznanja besedo; križanega Kristusa na Kalvariji in navzočega v evharistiji. V Frančiškovi duši, v njegovem razumu in srcu, je ob vsebini bogoslužnega leta nastala njegova duhovnost Kristusove človeškosti oziroma teologija Jezusovega izničenja. V Pismu vsem kristjanom pravi: Čeprav je bil bogat nad vse, je vendar hotel na svetu zase in za preblaženo Devico, svojo mater, izbrati uboštvo.« Frančišek prav v Jezusovem evharističnem ponavzočenju vidi veličino njegovega božanskega ponižanja: »Glejte vsak dan se poniža, prav tako kakor takrat s kraljevskega prestola na oltar v duhovnikove roke« (FOpom 1, 16-18). Frančišek je doživljal Kristusovo božanstvo pretežno v luči vstajenja. Če namreč prebiramo Frančiškovo Molitveno bogoslužje Gospodovega trpljenja naletimo v njem na vstajenjskega Kristusa. V Ps 6 Frančišek pravi: Umrl sem in vstal in moj najsvetejši Oče me je sprejel v slavo«. Frančiške se je v molitvenem bogoslužju kakor pri maši naučil hvaliti troedinega Boga Očeta, Sina in Svetega Duha.

Dragi bratje, sv. Frančišek tudi nas vabi, ne samo v teh prazničnih dneh ampak še posebej v tem letu, ki je pred nami, da bi z njim slavili Stvarnika. Kako?

Biti "skupnost molitve "

Vabim vas, da ponovno odkrivamo lepoto in veselje, da smo "skupnosti molitve", v prepričanju, da Cerkev potrebuje to pričevanje. Nekatere skupnosti, bodisi »zaradi preobilice pastoralnega dela«, ali pa zaradi zaskrbljujočega pomanjkanja ljubezni do molitve, opuščajo redno to dolžnost. Spet druge so se omejile samo na v naglici opravljeno molitev. Na tak način se težko predstavimo kot skupnosti molitve.

Res je, da ni vedno lahko uskladiti primeren čas za molitev z obilico različnih dejavnosti. Še z večjo zavzetostjo si moramo zanjo prizadevati mi, ki smo po sv. Frančišku, povezani z močno tradicijo, ki je sestavljena iz molitvene in apostolske razsežnosti.

Biti "skupnost molitve" ne pomeni samo to, da ne dovolimo, da nas popolnoma absorbirajo dejavnosti, do te mere, da izgubimo izpred oči Njega, ki spodbuja naše delovanje. Biti skupnost molitve lahko tudi razumemo, seveda še bolj, kot pozitiven rezultat odnosov med Bogom in brati. Tisti, ki imamo za prvi in osnovni razlog skupnega življenja skupno izbiro Boga kot največje dobro, in skupno hojo za Kristusom, ne moremo, da bi si ne želeli skupnega srečanj z Bogom ter srečanja med sabo "pred Bogom". Na ta način, ko bomo skupaj pred Bogom v korni molitvi in ne le drug ob drugem, bo na kvaliteti pridobivalo tudi naše bratsko življenje.

Dokument Bratsko življenje v skupnosti pravi: Kot odgovor na Gospodov opomin "Čujte in vsak čas molite" (Lk 21,36) mora biti redovna skupnost čuječa in si vzeti potreben čas, da skrbi za kakovost svojega življenja. Včasih redovniki in redovnice "nimajo časa" in njihov dan je v nevarnosti, da bo preveč tesnoben in mučen ter se lahko konča tako, da utruja in izčrpa. Redovniški družini namreč urnik daje ritem, da zagotovi določene čase za molitev, zlasti da se skupnost nauči dati čas Bogu.

Dragi bratje, bodimo z veseljem skupaj pred Bogom. K temu naj pripomore redna vsakodnevna poglobljena osebna molitev, skupna molitev brevirja ter osebne in skupne pobožnosti, ki jih goji naš red ali vzpodbujajo liturgični časi.

Pred nami je praznik sv. Frančiška in dovolite, da vas povabim na vigilijo k praznovanju tranzitusa (Ptuj – sv. Jurij, Ljubljana in Piran) kakor na »Frančiškovo« v Piran ali k slovesnim konventualnim mašam v vseh naših cerkvah.

Blagoslovljen in globoko duhovno doživet praznik našega očeta sv. Frančiška!

p. Milan Kos, prov. minister

  • Štiriletni načrt province 2022-26

    Stiriletni nacrt province 2022 

     
  • Apostolat krajevne cerkve - Izmir 2022

    izmir2022

    Predstavitev življenja krajevne Cerkve, kjer živi in deluje naš sobrat misijonar nadškof metropolit msgr. dr. Martin Kmetec.

    Majhne skupnosti, ki pa poskušajo biti žive in aktivno sodelovati pri življenju vesoljne Cerkve.

     

Revija Med nami

Med nami Duh Assisija in Brezmadežna - št. 1/2024

Glasilo province: št. 1/24

 logo sporocila

 

 

  

Molitev za duhovne poklice

molitevDP

 

Mednarodna spletna stran
omfconv link

 

Grob sv. Frančiška

grob sv franciska2

 

Grob sv. Antona

grob sv antona

Iskanje

film brezmadezna

minoriti in mladi

film o minoritih2