Že na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja se je na nočnem bedenju in maši, ki jo je vodil mariborski nadškof in metropolit Alojz Cvikl, zbralo veliko vernikov. Na praznični maši, ki jo prav tako vodil nadškof , je bilo romarjev še več. Kot je v pridigi dejal nadškof, vernike Marijin praznik in njena zgodba nagovarjata predvsem k temu, da vstanemo iz vsakodnevnega ponavljajočega se ritma obveznosti in se napotimo do drugega, do sočloveka, in s tem potrdimo svojo in njegovo dostojanstvo, zavest ter pri sebi in drugih zbudimo upanje in vero.

Kot največjo tegobo današnjega človeka je v pridigi omenil preutrujenost in izčrpanost, ob tem pa strašni ritem potrošništva in izkoriščanja, ki človeka ne pusti, da bi si odpočil vsaj ob nedeljah in si vzel čas zase in svojo vero v Boga. Medijem je priporočal, naj raje kot o potrošništvu in materializmu prinašajo zgodbe, ki pričajo o izgorelosti in izčrpanosti sodobnega človeka, ter o tem, kako lahko le v odnosu z drugimi in Bogom najdemo smisel, pri čemer nam lahko pomaga tudi nauk Marijine zgodbe.