Pokorščina prinese mir in veselje

Za sodobno družbo so redovniki kot poslušne, pokorne osebe morda videti kot žrtve, kot ljudje brez osebne svobode. Cerkev pa uči, da je pravilno razumljena pokorščina, ki izhaja iz ljubezni, lahko vir neomejene osebne svobode. Kako je s tem pri nas, smo povprašali nekatere predstojnike in mlade redovnike. O pokorščini pa govori tudi knjiga nekega kartuzijana, Svoboda pokorščine, ki bo v teh dneh izšla pri založbi Družina.

Pokorščina po Jezusovem zgledu

Redovnice in redovniki ob posvetitvi samih sebe Bogu obljubijo pokorščino, čistost in uboštvo. Sodobno razumevanje pokoršične temelji na zgledih iz Svetega pisma, je v spremni besedi h knjihi Svoboda pokorščine zapisal kardinal dr. Franc Rode. V Stari zavezi pokorščino in razpoložljivost človeka Bogu izraža stavek »Tukaj sem« (Mojzes, Sanuel, Izaija), v Novi zavezi pa se izraža v Marijinem odgovoru: »Glej, dekla sem Gospodova« (Lk 1,38). Največji zgled pokorščine Očetu pa je Jezus Kristus. »Čeprav je Jezus Beseda, je na človeški ravni njegov odnos do Očeta prostovoljna, ponižna in popolna podreditev.« 

Pokorščina prinaša številne sadove

S. Rafaela Glasenčnik, provincialka šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, je povedala, da se redovi med seboj razlikujejo po poudarkih in stopnjah zahtevnosti, a pri vseh ima pokorščina temeljni smisel. »Z zaobljubo pokorščine damo na razpolago svoj razum in voljo, naravne in nadnaravne darove, velikodušno sprejemamo dolžnosti, ki so nam zaupane, in tako sodelujemo pri Božjem odrešitvenem načrtu.«

Provincialni minister minoritov p. Milan Kos je pojasnil, da pokorščina pomeni gledati stvaren izraz Božje volje v volji predstojnikov, in dodal: »Ne moremo se odreči svoji vesti in tudi ne svojim pobudam ter kritičnemu presojanju; pač pa se odpovedujemo temu, da bi svoje misli za vsako ceno uveljavljali, kadar predstojniki, potem ko so poslušali naše mnenje, vendar odločijo drugače.«

P. Milan Kos je smisel pokorščine razložil na primeru: »Na primer, da predstojnik bratu predloži, da gre v drug samostan ali mu določi drugo delo. Takrat mu je težko in morda se brat sprašuje, ali bo to zmogel? Če sprejme odločitev predstojnika, bo v svojem srcu gotovo miren, ker je izpolnil božjo voljo in živi zaobljubo pokorščine, ki jo je javno obljubil. V nasprotnem primeru pa ga spremljata dvom in negotovost, ki ga ne osrečujeta in ga delata nemirnega. Sadovi pokorščine so veselje, mir, sreča, zadovoljstvo …«

S.  Rafaela Glasenčnik je povedala: »Večkrat sem že slišala sestre pripovedovati o blagoslovu, ki so ga doživele, ko so v pokorščini in zaupanju v Boga sprejele neko nalogo ali izvolitev. Ko na primer misliš, da za neko nalogo nisi sposobna ali se ti upira, a jo sprejmeš v duhu pokorščine, se prej ali kasneje pokaže uspeh, veselje in mir.«

O tem so spregovorile tudi redovnice iz reda misijonark ljubezni, a niso želele biti predstavljene z imenom. Ena izmed njih je povedala: »Ko sem se pred 25 leti odločala za vstop v redovno skupnost, so bila pravila zame velika svoboda. Ko jih izpolnjujem, vem, da izpolnjujem božjo voljo in da bo Bog poskrbel za vse, kar me skrbi, tudi za moje bližnje. To je zame blagoslov in mi prinaša mir.« 

Ali pokorščina mladim vzbuja strah?

Najmlajši salezijanec, Uroš Pier Giorgio Borovnjak, ki je svoje prve zaobljube izrekel septembra lani, meni, da pokorščina mladim na nek način vzbuja strah: »Ritem današnjega življenja je mladim predstavil svobodo kot nekaj osebnega, in v to pravila, omejitve, nadzor nikakor ne spadajo. Po drugi strani pa mislim, da mladi čutijo globoko potrebo po nekom, ki bi jih vodil.« Priznava, da se je tudi on bal izpovedati pokorščino. »Predvsem zato, ker me je bilo strah, da bodo moje slabosti povzročile, da kakšne od odločitev ne bom mogel izpolniti,« je pojasnil. A vidi, da z molitvijo in možnostjo pogovora o ukazu, ki ga težko sprejme, pokorščino lahko živi. »Redovna skupnost je kot ladja, ki plove med čermi, predstojnik pa kapitan, ki jo usmerja in varuje, da se ne potopi.«

Tudi s. Magdalena Mehle, mlada redovnica iz reda Marijinih sester čudodelne svetinje pravi, da se je pokorščine zaradi svojega značaja nekoliko bala. Po štirih letih od prvih zaobljub pravi: »Imam lepe izkušnje, kar se tiče pokorščine. Velikokrat so se mi v pogovoru stvari razjasnile in postavile na pravo mesto.« Pokorščino živi tako, da je na razpolago Družbi. »Trenutno sem zaposlena v zdravstvu in se tega veselim, se pa zavedam, da me lahko razporedijo kam drugam, če bodo potrebe. V času, ko sem doma, imam nekatere obveznosti, sicer sem na voljo za delo v hiši. Vendar se pokorščina ne nanaša samo na delo. S predstojnico se pogovorim o svojih načrtih, imamo dnevni red, ki nam pomaga, da skupno življenje lahko 'teče' in da imamo čas za vsako pomembno stvar.«

Novomašnik cistercijan p. Nikolaj Aracki pa je povedal, da je sam zaupal v to, da so v samostanu vsi iskalci. Meni, da lahko strah pred pokorščino prežene prepoznavanje višjega načrta, ki ga je Bog pripravil za dobrobit vsakega. »Bog namreč ničesar ne vzame.« 

Predstojnik – Dobri pastir

Avtor knjige Svoboda pokorščine pravi, da predstojniki v samostanu predstavljajo Boga, in to ne zaradi svojih osebnostnih lastnosti, pač pa zaradi milosti svetega reda in milosti stanu.

Zanimivo je, da je o tem, kakšen mora biti cistercijanski opat, sv. Benedikt v Pravilu opisal zelo podrobno, saj so ga bratje poskušali zastrupiti. Opozoril je, da opat pomeni oče, zato mora tisto, kar je dobro, pokazati bolj kot z besedami z dejanji. S. Rafaela Glasenčnik je povedala, da je sama predstojnice vedno poskušala razumeti tudi v njihovih človeških danostih in z njimi sodelovati. Uroš Pier Giorgio Borovnjak meni, da je dober predstojnik podoben Dobremu pastirju, p. Milan Kos pa je kot zgled izpostavil Kristusa, ki pri zadnji večerji apostolom umiva noge. Ta prizor je tudi na naslovnici knjige.

V globokem prijateljstvu z Bogom in posnemanjem Jezusove drže služenja kot načina oblasti bodo redovni predstojniki kot njihovi podrejeni bratje in sestre rasli v edinosti in kazali svetu, kaj pomeni biti kristjan.

MOJCA PURGER

Kako biti svoboden, če si pokoren? 

  • Polovična žrtev krvavi, celotna pa plameni. Spodbudna je misel, da smo na romanju. Vsak dan znova začenjamo in se naravnamo k našemu cilju. Brez boja seveda ne gre. S. Rafaela Glasenčnik
  • Zahvala (evharistija), iz katere dnevno živimo in ki je v središču naše skupnosti, je tista pokorščina, ki resnično osvobaja. P. Nikolaj Aracki
  • Svobodo vidim v tem, da živim kot božji otrok v zaupanju v Očeta, ki zame skrbi. Sama bi se lahko varala, zato je čudovito, da imamo vidne božje namestnike. S. Magdalena Mehle
  • Pokorščina nujno potrebuje posebno gorivo: molitev. V molivi najdem smisel pokorščine. Uroš Pier Giorgio Borovnjak
  • Vse moramo dojemati v veri, nikakor se ne pustimo voditi modrosti tega sveta in našim lastnim umskim sposobnostim. Marija nam je vzor pokorščine. P. Milan Kos

Objavljeno v Družini, 5. 2. 2012

 

 

Napovednik

Ni dogodkov

Revija Med nami

Med nami Duh Assisija in Brezmadežna - št. 1/2019

MED NAMI 01 2019

Glasilo minoritske
province: št. 2/19

 logo sporocila

 

Pridi in poglej

Obvestila (2018):


Molitev za duhovne poklice:


 

Mednarodna spletna stran:

omfconv link

 

Grob sv. Frančiška:

grob sv franciska2

Grob sv. Antona:

grob sv antona

Tweeter

katoliskacerkev Nocoj ob 18h bo v @Stolnica #Ljubljana slovesnost ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtorita… https://t.co/s71KWCEhKr
7hretweet
katoliskacerkev RT @VaticanNews: #PopeFrancis reflects on how the Christian community is born from the outpouring of the Holy Spirit and grows when Christi…
19hretweet
katoliskacerkev Vabljeni v Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični kjer bo 22.8. ob 18h odprtje jubilejne razstave Slovenci ob Bele… https://t.co/W5cc8vUEw0
katoliskacerkev RT @Pontifex: In the uncertainty that we feel both inside and out, the Lord gives us a certainty: He remembers us.

Iskanje

film brezmadezna

minoriti in mladi

film o minoritih2

  • 1
  • 2
  • 3
Prev Next
Angela Folinjska - 4. januar

Angela Folinjska - 4. januar

Neža Praška - 2. marec

Neža Praška - 2. marec

Rozalija iz Viterba – 6. marec

Rozalija iz Viterba – 6. marec

Elija Asiški – 23. april

Elija Asiški – 23. april

Brat Egidij - 23. april

Brat Egidij - 23. april

Fidelis Sigmarinški – 24. april

Fidelis Sigmarinški – 24. april

Marjeta Kortonska – 16. maj

Marjeta Kortonska – 16. maj

Paskal Bajlonski -  17. maj

Paskal Bajlonski - 17. maj

Bernardin Sienski - 20. maj

Bernardin Sienski - 20. maj

Krispin – 21. maj

Krispin – 21. maj

ANTON PADOVANSKI - 13. junij

ANTON PADOVANSKI - 13. junij

BONAVENTURA - 15. julij

BONAVENTURA - 15. julij

Lovrenc Brindiški – 21. julij

Lovrenc Brindiški – 21. julij

KLARA ASIŠKA - 11. avgust

KLARA ASIŠKA - 11. avgust

MAKSIMILIJAN KOLBE - 14. avgust

MAKSIMILIJAN KOLBE - 14. avgust

Ludvik Toulouški, škof – 19. avgust

Ludvik Toulouški, škof – 19. avgust

JOŽEF KUPERTINSKI - 18. september

JOŽEF KUPERTINSKI - 18. september

FRANČIŠEK ASIŠKI - 4. oktober

FRANČIŠEK ASIŠKI - 4. oktober

Marija Frančiška od peterih Jezusovih ran – 6. oktober

Marija Frančiška od peterih Jezusovih ra…

JANEZ KAPISTRAN - 23. oktober

JANEZ KAPISTRAN - 23. oktober

p. PLACIDO CORTESE - 15. november

p. PLACIDO CORTESE - 15. november

ELIZABETA OGRSKA - 17. november

ELIZABETA OGRSKA - 17. november

Leonard Portomavriški – 26. november

Leonard Portomavriški – 26. november

JAKOB IZ MARKE - 28. november

JAKOB IZ MARKE - 28. november

Brat Juniper

Brat Juniper