25. obletnica Duha Assisija

Razmišljanje ob svetopisemskem odlomku iz Apostolskih del 27, 13-38

 

Začel je pihljati rahel južni veter, in mislili so že, da se jim je načrt posrečil: dvignili so sidra in pluli naprej blizu obale Krete.  Toda kmalu je od otoka planil orkanski veter, ki se imenuje evrakílon.  Potegnil je ladjo s seboj, da ni mogla več držati smeri, in predali smo se vetru, kamor nas je nosil.  Neslo nas je mimo otočka, ki se imenuje Kavda; tam smo s skrajnimi napori komaj obvladovali pomožni čoln.  Mornarji so ga dvignili, nato so ladjo zavarovali tako, da so jo vso opasali z vrvmi. Ker so se bali, da jih bo zaneslo v Sirto, so spustili zavorno sidro in se tako vozili naprej.  Ker nas je vihar silovito premetaval, so naslednji dan mornarji začeli z ladje odmetavati tovor,  tretji dan pa so s krova lastnoročno odvrgli ladijsko opremo.  Več dni ni bilo videti ne sonca ne zvezd in divje neurje ni pojenjalo. In tako smo izgubljali vsakršno upanje na rešitev.

Že dolgo nam nobena jed ni več teknila. Tedaj je Pavel stopil mednje in jim rekel: »Morali bi me poslušati, možje, in se ne bi smeli oddaljiti od Krete: tako bi si bili prihranili to nezgodo in škodo. A zdaj vas spodbujam, bodite pogumni! Nobeden izmed vas ne bo izgubil življenja, samo ladja bo šla v izgubo.  Zakaj nocoj je stopil k meni angel Boga, ki mu pripadam in služim,  in mi je rekel: ›Ne boj se, Pavel! Pred cesarja moraš stopiti in glej, Bog ti poklanja življenje vseh, ki so s tabo na ladji!‹  Zato bodite pogumni, možje! Zaupam v Boga, da bo tako, kakor mi je bilo rečeno.  Mora nas zanesti na kak otok.«

Bila je že štirinajsta noč, odkar nas je premetavalo po Adriji. Okrog polnoči se je mornarjem zazdelo, da se bliža kopnina.  Spustili so grezilo in namerili dvajset sežnjev. Nato so se pomaknili malo naprej, vnovič spustili grezilo in namerili petnajst sežnjev.  Bali so se, da ne bi zadeli ob kak oster greben, zato so s krme vrgli štiri sidra in željno čakali, da bi se zdanilo.  Mornarji so nato poskušali pobegniti z ladje: spustili so v morje pomožni čoln s pretvezo, da nameravajo vreči sidra tudi s premca.  Tedaj je Pavel rekel stotniku in vojakom: »Če ti ne ostanejo na krovu, za vas ni več rešitve.«  Zato so vojaki posekali vrvi pomožnega čolna in pustili, da ga je odneslo.

Preden se je začelo daniti, je Pavel vsem prigovarjal, naj kaj zaužijejo. Govoril je: »Danes je že štirinajsti dan, odkar čakate brez jedi in se ne dotaknete hrane.  Zato vas prosim, zaužijte kaj: to je vaša rešitev! Nikomur od vas se ne bo niti las izgubil z glave.«  Po teh besedah je vzel kruh, se vpričo vseh zahvalil Bogu, ga razlomil in začel jesti. Vsem se je vrnil pogum, tako da so tudi sami segli po hrani. Na ladji nas je bilo vsega skupaj dvesto šestinsedemdeset.  Ko so se dosita najedli, so začeli metati žito v morje, da bi bila ladja lažja.

 

Dragi bratje in sestre!

Morda ste ob branju svetopisemskega odlomka iz Apostolskih del razmišljali, kakšno povezavo ima ta odlomek z vsebino današnjega dneva, ki je posvečen molitvi za mir in dogodku, ki se bo zgodil 27. oktobra v Assisiju, ko bo sveti oče Benedikt XVI. s predstavniki različnih verstev in tudi z ljudmi, ki ne verujejo v Boga, molil za mir v svetu.

V Apostolskih delih smo brali o Pavlovem potovanju z ladjo v Rim. Pisec je zapisal, da je nastopil orkanski veter in potegnil ladjo, da ni mogla več držati smeri. Predali so se vetru, kamor jih je nosil.

Ta dogodek se na nek način ponavlja v današnjem svetu, kakor tudi v našem življenju. Vedno znova nastopajo orkanski vetrovi, ki našo ladjo življenja izpostavljajo nevarnostim. In kateri so ti orkanski vetrovi?

V svetu:

Vojne med narodi, ki jih povzročajo voditelji, ker želijo gospodovati svetu in si podvreči narode, ki so slabotnejši od njih.

Vojne, ki jih povzročajo mogočni, ker si želijo prevzeti oblast nad naravnimi dobrinami s katerimi bodo pomnožili svojo moč in bogastvo.

Vojne, ki jih povzročajo ekonomski mogočneži, ker želijo druge uničiti in pomnožiti svoje bogastvo.

Vojne, ki jih povzročajo skrajneži različnih verstev.

V domovini:

Mogočna drža posameznikov, ki niso pripravljeni priznati resnice o preteklosti in stopiti na pot sprave.

Mogočna drža posameznikov, ki so si krivično prisvojili bogastvo na račun drugih in tako onemogočili mnogim človeka vredno dostojno življenje.

Nestrpnost do vernih, ki nimamo pravice v javnosti govoriti in zagovarjati krščanskih vrednot.

V našem življenju:

Sovraštvo, napuh, jeza… kar povzroča prepire, zakonske ločitve, tožbe na sodišču, goljufije in celo umore.

Bratje in sestre, vse to pogosto v nas prebuja občutek in strah, da ni mogoče nič storiti in da smo tudi mi na ladji z apostolom Pavlom, ki se je predala vetru današnjega čada in pljuje tja, kamor želijo mogočni vladarji sveta.

Zaradi silovitega viharja so mornarji začeli odmetavati tovor in celo ladijsko opremo. Množice in med njimi smo tudi mi, nosimo tovor: sovraštvo, jezo, napuh, pohlep… Bratje in sestre, ali smo pripravljeni in zmožni vse to odvreči? Kako to uresničiti je osrednje vprašanje mnogih in morda tudi naše? Nam Frančiškovim bratom in sestram je na poseben način vzgled sv. Frančišek. Pomislimo samo na njegovo držo do zavrženih v tedanjem času – gobavcev, ki jim je z vso ljubeznijo stregel; pomislimo na njegovo držo do sprtih cerkvenih in civilnih voditeljev, ki jih je uspel med seboj spraviti. Prav zaradi tega je lahko zapisal v Hvalnici stvarstva: hvaljen, moj Gospod, v onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo in prenašajo slabosti in trpljenje. Blagor njim, ki ostanejo v miru, zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.

Tudi sedanji papež močno verjame, da Frančiškov duh – Duh Assisija zmore zbrati voditelje verstev in celo neverne, ki želijo s postom, molitvijo in romanjem uresničevati mir in spravo med narodi kakor posamezniki.

Apostol Pavel je dejal mornarjem: Bodite pogumni. Zaupam v Boga, da bo tako, kakor mi je bilo rečeno. Mora nas zanesti na otok.

Bratje in sestre, pot do sprave in miru v svetu kakor v našem osebnem življenju, je mogoča samo, če bomo zaupali Bogu in se trudili uresničevati Jezusove blagre, kakor smo slišali v evangeliju: blagor krotkim…, blagor usmiljenim…, blagor tistim, ki delajo za mir… Vse je mogoče, samo če zaupamo Bogu!

Po rešitvi je apostol Pavel vse nagovarjal, naj kaj zaužijejo. Po teh besedah je vzel kruh, se vpričo vseh zahvalil Bogu, ga razlomil in začel jesti. Vsem je vrnil pogum, tako da so tudi sami segli po hrani.

Bratje in sestre, v tem zapisu je mogoče prepoznati tudi obhajanje svete evharistije. Sv. maša je za nas kristjane najvažnejše opravilo nedelje in če je mogoče tudi med tednom.

Pri vsaki sveti maši prosimo za mir v našem življenju, v naših družinah, v naši domovini kakor v svetu. Pri vsaki sveti maši se tudi zahvaljujmo za mir, ki ga nosimo v sebi in za mir, ki nam omogoča človeka vredno življenje. S prizadevanjem za mir, uresničujemo Božje kraljestvo na zemlji. Bodimo ustvarjalci miru po vzoru sv. Frančiška!

 

 

 

 

 

Napovednik

Ni dogodkov

Revija Med nami

Med nami Duh Assisija in Brezmadežna - št. 1/2019

MED NAMI 01 2019

Glasilo minoritske
province: št. 2/19

 logo sporocila

 

Pridi in poglej

Obvestila (2018):


Molitev za duhovne poklice:


 

Mednarodna spletna stran:

omfconv link

 

Grob sv. Frančiška:

grob sv franciska2

Grob sv. Antona:

grob sv antona

Tweeter

katoliskacerkev #Danes v Katoliški Cerkvi praznujemo god karmelske Matere Božje. Praznik kristjane spodbuja k hvaležnosti za Božje… https://t.co/y9IIr1xpzZ
katoliskacerkev Slovesna sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bo 17. avgusta 2019 ob 17.00… https://t.co/fiqL9TQUBu
katoliskacerkev »Poslušaj glas Gospoda, svojega Boga, in izpolnjuj njegove zapovedi in zakóne, zapisane v tej knjigi postave; z vse… https://t.co/NjwKatXumV
katoliskacerkev #Danes godujeta sv. Mohor in Fortunat. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva Mohorja in Fortunata. Po… https://t.co/wMZJdPpZ6h

Iskanje

film brezmadezna

minoriti in mladi

film o minoritih2

  • 1
  • 2
  • 3
Prev Next
Angela Folinjska - 4. januar

Angela Folinjska - 4. januar

Neža Praška - 2. marec

Neža Praška - 2. marec

Rozalija iz Viterba – 6. marec

Rozalija iz Viterba – 6. marec

Elija Asiški – 23. april

Elija Asiški – 23. april

Brat Egidij - 23. april

Brat Egidij - 23. april

Fidelis Sigmarinški – 24. april

Fidelis Sigmarinški – 24. april

Marjeta Kortonska – 16. maj

Marjeta Kortonska – 16. maj

Paskal Bajlonski -  17. maj

Paskal Bajlonski - 17. maj

Bernardin Sienski - 20. maj

Bernardin Sienski - 20. maj

Krispin – 21. maj

Krispin – 21. maj

ANTON PADOVANSKI - 13. junij

ANTON PADOVANSKI - 13. junij

BONAVENTURA - 15. julij

BONAVENTURA - 15. julij

Lovrenc Brindiški – 21. julij

Lovrenc Brindiški – 21. julij

KLARA ASIŠKA - 11. avgust

KLARA ASIŠKA - 11. avgust

MAKSIMILIJAN KOLBE - 14. avgust

MAKSIMILIJAN KOLBE - 14. avgust

Ludvik Toulouški, škof – 19. avgust

Ludvik Toulouški, škof – 19. avgust

JOŽEF KUPERTINSKI - 18. september

JOŽEF KUPERTINSKI - 18. september

FRANČIŠEK ASIŠKI - 4. oktober

FRANČIŠEK ASIŠKI - 4. oktober

Marija Frančiška od peterih Jezusovih ran – 6. oktober

Marija Frančiška od peterih Jezusovih ra…

JANEZ KAPISTRAN - 23. oktober

JANEZ KAPISTRAN - 23. oktober

p. PLACIDO CORTESE - 15. november

p. PLACIDO CORTESE - 15. november

ELIZABETA OGRSKA - 17. november

ELIZABETA OGRSKA - 17. november

Leonard Portomavriški – 26. november

Leonard Portomavriški – 26. november

JAKOB IZ MARKE - 28. november

JAKOB IZ MARKE - 28. november

Brat Juniper

Brat Juniper